DOMOV

»Fotografij rojstnega Tajvana ne kažem prav pogosto. Skoraj nikoli. V Evropi živim že več kot 20 let. Prišel sem leta 2003. Tajvan je zame postal nekaj vmes; nekaj, česar ni več, a še ni povsem izginilo. Napol dom. Pogrešam ga na prav nepričakovane načine, sploh, ko zagledam morje. Takrat pride domotožje. Pa ne ravno po domačem kraju, ampak bolj po občutku. Po domu, ki ga ni. Ko gledam fotografije, ki sem jih posnel na Tajvanu, se mi zdi, da gledam prizore iz filma. So spomin in fikcija hkrati. Ne vem več, koliko so resnični. Vem le, da je polovica posledica hrepenenja …« – Simon Chang