Rahločutnost - beseda, ki združuje dela DK-ja, Ane Zibelnik in Nataše Segulin. Čeprav ima vsak od njih edinstven pristop k mediju, jih združuje njihov poudarek na abstrakciji in sposobnost preoblikovanja subjektov v subtilne, a močne podobe.

DK-jeva serija Scotoma, ki je bila nedavno razstavljena v galeriji Salon Galić v Splitu, je po besedah umetnika "vizualizirano potovanje od kognitivnega razmišljanja k imanentnemu, intuitivnemu razumevanju sveta". Fotografije, posnete v neposredni bližini njegovega ateljeja, se berejo kot zemljevid podzavesti, ki variira od imaginarnih pokrajin do abstraktnih svetlobnih polj.

Podobno tudi delo Ane Zibelnik Immortality is Commonplace presega čas in prostor. Medtem ko naslovi fotografij občasno razkrivajo, kaj se skriva na posamezni fotografiji, pod preciznim objektivom Ane Zibelnik reke, skale, alge in ogenj postanejo simboli nesmrtnosti, časa in vzdržljivosti.

Čeprav se Nataša Segulin osredotoča na določeno lokacijo, natančneje na opuščeni koprski servitski samostan, se ne omejuje samo na figurativno upodabljanje. Namesto tega v serijah Lumen in Impresije svoj predmet zajame s pozornostjo do fizične in metaforične svetlobe. Rezultat je upanja poln, občutljiv in miren izraz umetničinega dojemanja.

Kot nakazujejo naslovi serij, je svetloba za vse umetnike nujna. Močan kontrast med svetlobo in temo, zavestna prekomerna osvetlitev ali razpoloženjska megla - vse to deluje tako, da povzroči močan čustveni odziv.