Metka Vergnion: Fotografije 1971-2017

Vizualne pokrajine, skozi katere vodi gledalca Metka Vergnion v svojih delih, zaznamujejo osebne tematike, različna kulturna okolja in raznoliki tehnični pristopi. Njen odnos do fotografskega medija je vedno raziskovalen. Z uporabo kreativnih tehničnih postopkov ustvarja nove fotografske paradigme in načine vizualne pripovedi.

Metka Vergnion je rojena v Ljubljani. Fotografijo in film je študirala v Parizu na visoki šoli École Nationale Supérieure Louis Lumière. Trenutno biva v Lizboni na Portugalskem. Svet fotografije ji že v zgodnjem otroštvu predstavi oče, priznan slovenski fotografski umetnik in pedagog. Sprva kot del igre, kasneje pa jo medij pritegne kot sredstvo likovnega izražanja. Posveti mu študij in večji del življenja. Že od prvih začetkov jo navdušujejo neizmerne možnosti, ki jih fotografija ponuja za realizacijo kreativne izpovedi. Veliko časa posveti delu v temnici, ki ji služi kot laboratorij za transformacijo realnega v sanjsko. Fotografska podoba jo zanima na specifičen način. S pomočjo tehničnega raziskovanja in eksperimentiranja, ki določata njen likovni izraz, prevaja fotografijo iz primarnega fotografskega v likovni jezik. Začetne, črno- bele, analogne serije v 80. letih zamenja barva. Z direktnim nanašanjem ali s pomočjo kemičnih postopkov jo dodaja izhodiščnim črno-belim fotografijam. Stalnica v njenem izražanju so izraziti grafični poudarki, ki z vsakim ciklom evoluirajo. Obsežen opus je raznolik tako v vsebinskem kot v tehničnem smislu in izjemno bogat v pretanjenem, zelo osebnem podajanju lastnega občutenja sveta.

Razvidno je, da avtorica sledi dogajanju na polju avtorske fotografije in umetnosti ter da jo zanima tudi tehnološki razvoj medija. Tako ostaja njeno eksperimentiranje in raziskovanje ves čas sveže in drugačno, likovni izraz se od cikla do cikla razlikuje. Zgodnja dela so izrazito grafična, monokromna. Njihova likovna govorica je plakatna, motivika zreducirana v simbolne znake, obrise. Sledijo obdobja konceptualnih, sekvenčnih serij fotografij Avtoštudije, Moški, Dogodek, kjer je pripoved introspektivna, intimna, nevsiljivo čutna. Prestop v barvo je postopen. Najprej kolorira ročno, pozneje kemično. Osnova so še vedno črno-bele srebro- bromidne povečave. V seriji portretov in aktov je način nanosa barve gestualen, skoraj slikarski. Intenzivni barvni kontrasti in abstrahiranje kulminirajo v seriji Mimoidoči, ki odraža dinamičnost njenega življenja. Serija, ki jo označujejo polja žarečih barv – kromatičnih vibracij, označuje prelomnico v načinu obdelave slike, iz analogne preide v digitalno.

Motiviko prilagaja vedno novim okoljem. Posebno pomemben je njen stik s Kitajsko v 80. letih, takrat nastaneta seriji Kitajske impresije ter Made in HK. Prizori iz vsakdanjega življenja se prepletajo z grafičnimi elementi kaligrafije. Ob srečanju s kulturami Daljnega vzhoda, najprej s Kitajsko, nato z Japonsko, jo te povsem prevzamejo in postanejo osrednji vsebinski in estetski poudarek njenega dela. Fokus iz opazovanja čutnega prenese na duhovno. Od leta 2000 je tesno povezana z Japonsko, ki ostaja brezmejni navdih njenega nadaljnjega dela in življenja. Fascinirajo jo tradicionalni aspekti dežele in običaji, ki jih predstavi v Japonskih trenutkih. Uči se njihovih tradicionalnih veščin, estetike in filozofije. Vse to se odraža v naslednjih serijah Tišina in Spiritualni vrt, kjer vzpostavi tesen dialog z naravo in duhovnostjo. Likovno komponira izrazito trdne, monumentalne kompozicije, ki odražajo vrednote japonske kulture.