Mankica Kranjec: Spregledane
Fotografski projekt Spregledane v ospredje postavlja delavke in jim daje glas. Na piedestal postavlja ženske, ki skrbijo, da se naš svet v mirnem času ne ustavi, v času krize pa ne zlomi. To so medicinske sestre, dostavljalke hrane, trgovke, učiteljice, poštarke, policistke, gasilke, čistilke, delavke v proizvodnji, šoferke in mnoge druge, ki v času različnih kriz skrbijo, da življenje nemoteno teče naprej. Te delavke so temelj naše družbe in junakinje našega vsakdana. Čeprav so nadvse pomemben del naše družbene ureditve, pa niso vedno tudi spoštovane in opažene. Ta nevidna delovna sila, ki je pogosto spregledana, skrbi, da sistem ne razpade, ko ga drugi potrebujemo.
Z edinstveno umetniško-dokumentaristično interpretacijo Mankica Kranjec v ospredje postavlja nevidne akterke naše družbe, hkrati pa predstavlja nekaj resničnih junakinj »iz zakulisja«, ki pogosto ostajajo spregledane. S posnetimi dokumentarnimi portretnimi fotografijami avtorica prikazuje prepletanje in prekrivanje številnih vlog, ki jih delavke imajo. Predstavlja ženske različnih starosti, z različnimi verskimi in socialnimi ozadji, hkrati pa povezuje njihove vloge na delovnem mestu in doma. Fotografinja sledi ideji plastenja vlog, zato je kot osrednji medij izbrala sodobno tehniko tiska z lentikularno folijo, ki omogoča prav to – prelivanje podob, ki prehajajo druga v drugo in na trenutke ustvarjajo občutek večplastnosti. Slika se tako ves čas spreminja in sledi gibanju opazovalca.
Portretiranka, ki jo vidimo na sliki, je zanimiva in očarljiva. Je veliko več, kot se zdi na prvi pogled. Je delavka, a je hkrati tudi mati, sestra, teta in hči. Je gospodinja, umetnica, glasbenica in ljubiteljica knjig, morda je športnica ali ljubiteljica motorjev. Je ljubiteljska vrtnarka in kolesarka ... Njene vloge se prepletajo in meje med njimi se sproti brišejo. Vsaka od njih ima svoje upe in svoje želje, svoje talente in hotenja. Je izjemna sogovornica, ki je večkrat podcenjena. Je pogosto podplačana in redko dobi možnost, da je slišana.
Fotografinja potretiranke izbira naključno in brez vnaprej določenih predpostavk o njihovem statusu, verski izpovedi, starosti, barvi kože ali narodnosti. Upodablja tiste posameznice, ki so bile v času nedavne zdravstvene krize aktivne v t. i. prvih bojnih linijah. Z javnim pozivom na družbenih omrežjih je k sodelovanju povabila ženske, ki so bile pripravljene javno predstaviti del svoje edinstvene življenjske zgodbe.
Avtorica k portretirankam pristopa kot zunanja opazovalka, a z njimi ves čas išče očesni stik in skozi svoj objektiv vzpostavlja globljo vez. Predstavlja jih skozi zelo osebne zgodbe, gledalca pa s kratkimi izseki zapisov intervjujev, ki jih je posnela v domačem okolju portretirank, aktivno vključuje in ga spodbuja k razmišljanju o (ne)enakosti. V razpravo, ki jo odpira s tem projektom, poskuša subtilno vpeljati razmišljanje o večplastnem problemu širše družbe, zato tematiko povezuje z več različnimi multidisciplinarnimi področji. Mestoma se dotika vprašanj o percepciji (nevidne) hierarhije spolov in razdeljevanju vlog v družbi (in službi), ki so danes prav tako aktualna kot kdajkoli prej. S svojim delom spodbudi diskusijo o spregledanih in izzove razmišljanje ne le o pandemiji covida-19, temveč tudi o krizi in času po njej.
Za pomoč pri izvedbi razstave se zahvaljujemo naslednjim sponzorjem:
U. S. State Department, Ameriško veleposlaništvo v Sloveniji in Tiskarna Grain
