Vlade Divac se je LA Lakersom pridružil leta 1989. Hitro sva postala tesna prijatelja in kmalu mi je začel dajati vstopnice za svoje tekme. Vedno sem ga hodil gledat, saj je samoumevno, da imamo Splitčani radi košarko. Nogomet ni alfa in omega športa. Nekega dne me je Vlade vprašal, ali me zanima fotografiranje košarkaških tekem. Pritrdil sem mu, čeprav sem športno fotografijo že zdavnaj opustil. Tako sem prvič prišel na tekmo kot fotograf. Našel sem si mesto pod košem na sredini osnovne črte. Igralci so tekali in frčali naokrog. Fotografiral sem po svojih najboljših močeh, toda ko sem razvil film - katastrofa! Fotografi, ki smo bili ob igrišču, nismo smeli uporabljati bliskavice. Takrat smo imeli sicer svetlobno precej občutljiv film, vendar ne dovolj. In potem sem ugotovil: akreditirani fotografi so imeli na stropu arene nameščenih nekaj bliskavic. Verjetno so zanje doplačali. To mi ni niti približno padlo na pamet. Not mycup oftea, kot pravijo. Fotografiram znane osebnosti, vendar ne v športnih dvoranah.
Odlomek iz knjige Jadrana Lazica 50 Years of Photography, Vol. 2, Zagreb 2021, str. 286.