Šest od šestih – moja odlična ocena

Moja »nogometna kariera« je dosegla vrhunec in se obenem končala leta 1973, ko je jugoslovanska reprezentanca igrala na kvalifikacijah za svetovno prvenstvo. Za Vjesnik sem poročal o pripravah v mojem rojstnem Splitu, ko pa se je ekipa odpravila v Atene na odločilno tekmo proti Grčiji, sem se nekako uspel prebiti na letalo. Na letalu je bil tudi Slobo Bronzović, takratni vodja prodaje Vjesnika v Dalmaciji. Ko smo prispeli v Atene, sem – iznajdljiv, kot sem bil – tudi zanj iztržil vstopnico za stadion. Dal sem mu enega od svojih fotoaparatov, ga nastavil na samodejni način in mu rekel: »Pojdi in stoj za našim golom, jaz pa bom stal za golom Grčije. Za drugi polčas bova zamenjala mesti. V trenutku, ko boš pomislil, da bi lahko dosegli gol, začni fotografirati!« Na koncu je Jugoslavija zmagala s 4:2, tekma pa je bila prav grozljivo napeta. Bil sem edini, ki je imel fotografije vseh šestih golov!
Pozno zvečer smo prileteli v Zagreb in takoj sem šel v Vjesnikov fotolaboratorij. Tam ni bilo nikogar, vendar sem – kot je to počel moj oče prej menoj – sam razvil fotografije za jutranje izdaje Vjesnika in Večernjega lista. To sta bila edina časopisa s fotografijami vseh šestih golov.
Pozneje so me vprašali: »Kako si lahko posnel vseh šest?« Odgovoril sem: »Enostavno! Vsakič, ko se mi je zdelo, da nekaj bo, sem se kot nor pognal z enega konca igrišča na drugega. Tako je bilo.« Negativi so se od takrat izgubili, vendar sem v Narodni in univerzitetni knjižnici našel kopijo dokumentov iz tistih dni in v njih fotografiral svoje fotografije za svoj arhiv.

Odlomek iz knjige Jadrana Lazića 50 Years of Photography, Vol. 1, Zagreb 2021, str. 28.