BIZAREN, GENIALEN, SRHLJIV. SUBVERZIVEN, POPULAREN, PRESENETLJIV.

 Vse zgoraj našteto opisuje umetnika, ki je izrazito edinstven - Roger Ballen je južnoafriški fotograf grotesknih podob iz nočnih mor in sanjskih domislic.

Sopotnik naše galerije je že od leta 2009, ko se je v Sloveniji prvič predstavil v Galeriji Fotografiji s premiero svoje serije Boarding House in v Galeriji Jakopič z Retrospektivo 1982 – 2004. 

Zdaj se je vrnil v galerijo Jakopič z razstavo Svet, kot ga vidi Roger Ballen, njegovo doslej največjo razstavo, ki jo je lani premierno predstavila pariška galerija Halle Saint Pierre. 

Spodaj predstavljamo pregled naše najljubše serije Rogerja Ballena - Teater prikazni, ki je bila v naši galeriji prvič predstavljena leta 2019.

Teater prikazni je tako neke vrste vizualna manifestacija popotovanja v (kolektivno) podzavest v 7 dejanjih (Persona, Burlesque, Eros, Transmuted, Melancholy, Fragmentation, Eteral). Podzavest, ki jo naseljuje vse individualno in kolektivno, kar smo skozi družbene vzvode tabujev in prepovedi navidezno ukrotili – najtemnejši vzgibi, impulzi in želje, v katerih se mešajo nasilje, seksualnost, kaos in strah pred izničenjem. Kontrast med svetlim in temnim simbolizira vstop v temino / praznino, iz katere se začnejo luščiti prikazni. Nedefiniran med-prostor, ki ga naseljujejo nenehno spreminjajoča se hibridna bitja (mogoče pa so tja ujeta, zaprta ali tavajoča), briše meje med zunaj in znotraj, realnim in imaginarnim, živalskim in človeškim. Predstavlja združevanje nasprotij, ki naseljujejo isti univerzum.

V absurdistični igri senc Teatra prikazni njegova imaginacija črpa iz neskončne zakladnice kolektivnega nezavednega – mitologije, arhetipov, iniciacijskih obredov in ritualov, upodabljajoče umetnosti, (pra)zgodovine in spomina. Vsi tako ali drugače verjamemo v neke vrste duhove. Prikazni so bitja, katerih vloga ni znana, so neopredeljena, sama po sebi niso dobra ali slaba, so zgolj sled,  opomin ali klic nečesa, kar smo morda pozabili, potlačili ali izgubili. So tisto, kar Sigmund Freud zaobjame v konceptu grozljivega (das Unheimlliche) in kar naseljuje tudi druga Ballenova dela – tisto strašljivo, ki izvira iz od nekdaj znanega, domačega; tesnobni element potlačenega, ki se vrača. Potopitev v moraste sanje in temačen svet prikazni pa tudi v budnem stanju ne prinaša zaključka, epiloga, nikakršne katarze, razrešitve ali odrešitve. Četudi korenini v kolektivnem (nezavednem), se z eksistencialno praznino spopadamo vsak po svoje.

iz obrazstavnega besedila Jasne Jernejšek

OGLEJTE SI ROGERJA BALLENA V NAŠI SPLETNI TRGOVINI

DOGODKI