Skozi zgodovino je nekaterim dokumentarnim fotografom uspelo ustvariti podobe, ki so od takrat zaslovele kot ikone. Francoz Marc Riboud, Italijan Nino Migliori in Slovenec Stojan Kerbler, so vsak na svoj način oblikovali naše razumevanje dogodkov, ki so se zgodili v njihovem času in prostoru. Lepota historičnih fotoikon nas preplavi, ko se potopimo v njihov črno beli fotografski svet. 

Nino Migliori je eden od najbolj zanimivih ter artikuliranih avtorjev, ki od leta 1948 oblikuje evropsko vizualno kulturo. Od samega začetka je proizvajal neorealistične, sekvenčne fotografije, hkrati pa se je posluževal tudi originalnih, eksperimentalnih pristopov in novih materialov. Neorealismo, slog, ki je povezan tudi s sočasno filmsko produkcijo, se je zoperstavljal uradnim podobam fašističnega obdobja, sloga parad in formalnih portretov. Nova, inovativna fotografija je bila drugačna tudi od takratnih amaterskih fotografskih podob, saj je razkrila kontemplativen pogled na svet, povezan z estetskimi težnjami. Migliori je odkril nov način fotografiranja, saj je združil filmski pristop, družbeno napetost časa, pomen in moč pripovedovanja skozi fotografijo s svojim globokim razumevanjem človeške senzibilnosti.