Radenko Milak&Roman Uranjek: DATES7
Dates, skupni projekt umetnikov Romana Uranjeka in Radenka Milaka, ki se je pričel pred skoraj dvema letoma, je dosegel ponovno prelomnico z razstavo v Galeriji Fotografija. Projekt, ki je za svoj obstoj že podal prepričljive razloge, z novo razstavo dosega tudi novo stopnjo in interakcijo med časom, zgodovino in politiko, hkrati pa za gledalca predstavlja intelektualni izziv.
Edinstven odnos med Radenkom Milakom in Romanom Uranjekom je delno zaznamovalo dejstvo, da sta oba umetnika rojena in vzgojena v Titovi Jugoslaviji in sta preživela njen politični padec, katerega posledice so očitne še danes. Čeprav pripadata drugim generacijam in imata različna ozadja (Uranjek je bil rojen v Trbovljah v Sloveniji, Milak pa v Travniku v Bosni), imata kljub temu veliko skupnega; na primer njun pogled na politično zgodovino, družbo in umetnost, ki jima kot umetnikoma omogoča sodelovanje pri kooperativnih umetniških delih.
Radenko Milak predela podobe novinarske fotografije z ustvarjanjem črno-belih akvarelov, vendar obdrži nekatere značilnosti črno-bele fotografije in s tem ohranja navezavo na izvor svojih umetniških del. Dobro poznanim ali opuščenim podobam poda nove pomene, tematiko pa črpa predvsem iz zgodovine 20. stoletja. Interpretacijo časa popelje še stopnjo višje z uporabo slikarstva kot medija, ter s tem spominom in pozabljenim trenutkom nakloni čas in pozornost, ki si je zaslužijo. Nekatere od teh trenutkov razumemo z naklonjenostjo, spet druge pa se dojema kot sramotne. V današnjem novinarstvu bi bili nekateri od teh trenutkov videni kot škandali, primerni za naslovnice tabloidov.
Roman Uranjek ustvarja kolaže z različnimi sredstvi. Zbira podobe iz različnih obdobij v zgodovini in jih predstavi kot eno enotno podobo, ter tako ustvarja naracijo osnovano na avantgardni estetiki pripovedništva. Preko sklicevanja na tovrstne metode ustvarjanja podob izraža svoj odnos do današnje poplave novic, v kateri količina in hitrost informacij izpodrineta njihovo natančnost in relevantnost. Njegov ponavljajoči se simbol križa nas nenehno opominja, da so simboli podvrženi spremembam. V svojih delih predstavi zbirko pomenov, ki so bili pripisani temu simbolu – od tradicionalnih krščanskih pomenov do procesov označevanja, ki so vidni tudi v diktatorskih emblemih. Tako ustvari nov nivo pomembnosti križa kot motiva, na primer skozi zgodovino krščanstva, ko so se njegovi pomeni velikokrat spreminjali glede na čas, prostor in zgodovino, vse do temeljev njegove interpretacije. Zastavi nam vprašanje: bi bilo možno ustvariti pomen križa, ki bi izpodrinil in nadomestil vse prejšnje konotacije, ter bi služil primarno kot znak Uranjekovega dela? Medtem ko Milak izbere datume Uranjek odpre zgodovinske knjige in lasten arhiv, ter datume poveže preko mesecev in dni, ne pa tudi let. S to metodo ne izključi delov zgodovine, pač pa jih vključi, iz česar tudi izvira njegova izbira umetniške forme: kolaž in njegovi tehnično-medijski potenciali.
Kakor bolj zgodna dela skupne serije Dates tudi nova dela zastavljajo univerzalna vprašanja. Protagonisti diptihov so izbrani iz celega sveta in iz različnih zgodovinskih obdobij, vključno z zadnjim stoletjem, vendar še vedno podajajo močna sporočila za sedanjost.
Dela dveh različnih avtorjev skupaj ustvarjajo sodobno umetniško sestavljanko, ki sestoji iz nešteto plasti pomenov za interpretacijo. Glede na gledalčevo namero je pomen umetniških del lahko razumljen na različnih nivojih. Zgodbe skupaj postavljenih del so agilne in sprva posredujejo določene informacije, gledalec pa lahko z nadaljnjim raziskovanjem in razmislekom razširi svoje razumevanje obeh umetniških del na nov nivo. Ko sta podobi postavljeni skupaj ustvarjata drugačno pripoved, drugačno sestavljanko ali drugačno zgodbo. Gledalec mora najti razloge za skupno postavitev dveh specifičnih del. Domnevamo lahko, da umetnika gledalce vabita k vzpostavitvi lastnih interpretacij.
Z dogodki, pripetljaji in socialnimi ter političnimi situacijami na diptihih je mogoče potegniti paralelo s sodobnim časom zahvaljujoč vizualnemu jeziku umetniških del, pa tudi zato, ker v poplavi medijev in novic ni težko najti podobnih zgodb tistim, ki se pojavijo v umetniških delih. Vsakodnevne novice so polne zgodb o pravnih primerih, škandalih in zločinih, ki izpostavljajo številne težave, s katerimi se soočamo danes, kot so segregacija, integracija, rasizem, kršenje pravic žensk, zloraba otrok, diktatorstvo, nasilje v družini in pomanjkanje osnovnih človekovih pravic, celo v državah, ki naj bi bile demokratične. Ti dogodki ustvarjajo datume, ki določajo našo prihodnost, po drugi strani pa so nekateri izbrisani in zato izginejo iz naše zgodovine ter našega kolektivnega spomina. Jemanje družbenih situacij iz vsakodnevnih novic in zgodovine za ustvarjanje umetniških del, ki nas opominjajo na določene dogodke, je med umetniki ustaljena praksa. V primeru Milaka in Uranjeka je pomembno, da to zmožnost uporabita skupaj in tako ustvarita neke vrste gesto, ki je zmožna soočiti preteklost s sedanjostjo. Hkrati tudi osvetlita dejstvo, da je predstava o napredku zgodovine in družbe iluzorna in pogosto služi le da prikrije, da živimo v svetu, kjer se zgodovina ponavlja.
Ani Molnár
