Boris Gaberščik: Von Dieser Welt
Boris Gaberščik je eden najbolj prepoznavnih ter v svojem opusu najbolj produktivnih slovenskih fotografov. Nazadnje se je predstavil z alkimistično navdahnjeno serijo Solve et Coagula, vendar alkimija, na katero se Gaberščik opira v svojih prejšnjih delih, za interpretacijo ne zadošča več. Mistične dimenzije njegovih prejšnjih del nadomesti posvetnost, izražena že v samem naslovu serije – Von dieser Welt ali »od tega sveta«.
Gaberščikov atelje je pravo pokopališče najdenih premetov, ki razprostrti na tleh čakajo na ponovno uporabo. Postavljeni pred objektiv pa so naenkrat kot vstali od mrtvih in pod mojstrsko manipulacijo svetlobe ponovno zaživijo. Vstajenje omenjenih predmetov morda zbuja biblično konotacijo, vendar nikakor nima sakralnega značaja, kar potrjuje tudi sam naslov serije. V Janezovem evangeliju namreč Jezus govori: »Moje kraljestvo ni od tega sveta,«[1] ist nicht von dieser Welt, Gaberščik pa zatrjuje nasprotno – svoje fotografije umešča v zemeljski svet, morda bolj, kot v katerikoli prejšnji seriji. Von dieser Welt ohranja tako nekatere elemente alkimistične mističnosti, razvidne v seriji Solve et Coagula, kot tudi koncept reda nad kaosom razvit v seriji Ordo ab Chao, vendar je zdaj v ospredju drugačen duh, ki izvira iz tega sveta in je njemu namenjen.
Avtor ohranja konsistentnost tako v uporabi tehnike kot v produciranju podob; svoj vizualni opus vzpostavi skozi nabor najdenih predmetov, plastičnih igračk, porcelanastih skodelic in počenih kozarcev, mrtvih ptic in žuželk, ki jih v najrazličnejših kombinacijah sestavlja v domiselne kompozicije. S premišljeno osvetlitvijo in mojstrskim manipuliranjem svetlobe in sence, ki Gaberščika uvršča v sam vrh slovenske fotografije, avtor vdihne življenje navidez neuporabnim predmetom. Doda jim plastičnost, ki jo Sosič označi za skoraj kiparsko,[2] zavrženim, ničvrednim predmetom pa poda status dragocenosti. S serijo zopet dokaže izvrstno razumevanje osvetlitve, ki v njegovih delih učinkuje tako tehnično kot vsebinsko, ter ustvarja optične in prostorske iluzije. Svetloba je ključna tudi pri vzpostavljanju atmosferičnosti fotografije, ki bi navsezadnje ob drugačni osvetlitvi lahko funkcionirala popolnoma drugače.
Za razliko od Gaberščikovih prejšnjih serij se Von Dieser Welt ne zavezuje več tihi kontemplaciji, pač pa izstopa iz samotarskega sveta predmetov v svet ljudi in družbenega dogajanja. Alkimija Gaberščiku predstavlja navdih skozi celoten opus, vendar Von Dieser Welt zbuja občutek, da je alkimistični duh prisoten le še v uporabljeni tehniki, vsebinsko pa avtor pogleduje drugam. S hudomušnostjo, ki je hkrati subtilna in zgovorna, avtor poimenuje svoja nova dela – Triumf civilizacije, ki na simbolični vrh postavi oljno cisterno in z zbadljivim naslovom opozarja na okoljevarstvene težave, Vzhod in zahod, kjer avtor sooči moderni, zahodnonemški Mercedes z zastarelim vzhodnonemškim Trabantom, Politična stranka, kjer je kup raznolikih porcelanastih posodic zložen v krhko celoto. S tovrstnimi temami avtor prvič predstavi pogled na svet, ki je veliko bolj kritičen in v prejšnjih delih redkeje izražen. Čeprav je avtorjeva motivika vedno osebno izpovedna se sentimentalnost v delih umakne racionalnosti, ta pa v kombinaciji z avtorjevo značilno tiho poetiko doseže močen učinek, ki je hkrati kritičen in humoren. Kompozicijsko je fotografijam tokrat skupna tudi postavitev, saj so sestavljanke predmetov konsistentno umeščene na horizont, kar dela med seboj povezuje in v seriji vzbuja občutek notranje enotnosti.
Gaberščik o sebi rad reče, da ni umetnik, je fotograf. Prav dejstvo, da pojma umetnost in fotografija med sabo pojmovno ločuje, priča o njegovem zavedanju specifičnosti medija fotografije in predanosti njegovi tradiciji. Tudi v svoji najnovejši seriji avtor pokloni nekatera dela fotografom, ki jih občuduje, na primer češkemu Ivanu Pinkavi (Materia za I. Pinkavo) in ameriškemu Paul Outerbridgeu (Polom jajca P. Outerbridgea). Da je avtor zaprisežen fotograf, potrjuje tudi pregled njegovega opusa, ki je tako tehnično kot estetsko zvest tradiciji fotografije. Dela namreč producira izključno analogno, negative pa razvija sam v svojem laboratoriju, kjer jih nato tonira s selenom. Avtorjeva zavezanost fotografiji pa ne pomeni, da je v njenem polju zamejen. Njegovo široko zanimanje in vpetost v najrazličnejša polja znanosti in umetnosti se kaže v »hommage-ih« - slikarjema Georgu Baselitzu in Paul Kleeju, izumitelju Von Kempelenu in pisateljema Terry Pratchettu in Umbertu Ecu.
Gaberščikovemu opusu vlada konsistentnost, a nikakor monotonost, s serijo Von Dieser Welt pa znova potrjuje, da nikakor ni enodimenzionalen avtor. Nasprotno, zdi se, kot da se avtor skozi vsako novo serijo spreminja in nadgrajuje. Tako je Von Dieser Welt serija, ki je bolj kot katerakoli druga napolnjena s hudomušno družbeno kritiko, iluzionističnimi kompozicijami, pa tudi melanholično poetiko, tako značilno za Gaberščikov opus.
Hana Čeferin
