Alberto García-Alix: Neuklonljivi
»Kaj živi on? Recite: le svoje življenje, zgolj življenje svoje.
Kajti življenje, življenje, če ni njegovo, ni nič;
in celo življenje sestoji le iz dejstva, da je njegovo,
v prepričanju, da je on ta, ki ga živi.«
A. G. C.
Vljudno vabljeni, da se nam pridružite na otvoritvi razstave, ki bo v četrtek, 6. marca, ob 19. uri.
Alberto García-Alix je humanist, ki plava proti toku, ki se počuti neprijetno med sebi enakimi. Njegovi portreti pričajo o življenju na ulici in v globinah mesta. Kjer so vodilo barve in je čast bolj zavezujoča od zakona, je posameznik še vedno tisti, ki predstavlja oporo skupini. Je tisti, ki se združuje in povezuje s sebi enakimi pod enim pogojem: biti zvest samemu sebi. Kadar se odpor predstavi kot ontološka trditev, je vedno hvalnica življenju. To so teme, iz katerih je Alberto ustvaril svoje fotografsko delo.
García-Alix, po več kot štiridesetih letih, odkar je posnel svoje prve fotografije, kot nagibajoče se drevo, ki se komaj oklepa roba brezna, s koreninami v zraku, absurdno odporno in trmasto, rahlo prilagodi svoje telo, da bi izravnal neravnovesje: ohraniti je treba napetost.
S prevratniško vnemo, vedno sovražno do reda, Alberto z vsakim portretom podžiga nesoglasje, nestrinjajoč se z avtoriteto in lepim vedenjem. Ni strahu pred posledicami, obstaja zgolj strah, da ne bi kar najbolje izkoristil svojega življenja. In ravno za to gre. Že Agustín García Calvo je rekel: »(…) Biti temelji na posedovanju sebe, posedovati sebe pomeni biti; in da sem jaz jaz, mora biti vse moje.«
Alberto García-Alix ne upodablja določenega načina življenja, temveč edinega pravega, ki ga vidi, ki ga navdihuje. Z vsakim portretom nam omogoči, da se potopimo v življenje nekoga drugega, da delimo intimnost. Občutek sramu je tako neizogiben kot nujen. Obrniti se vase, občutiti fotografije od kože navznoter kot zahtevo in ne kot odrekanje. Na ta način deluje njegov humanizem.
Pričujoča razstava zajema del njegovega življenja in ga povezuje z življenjem drugih. Tu so tisti, ki ostajajo ob njem, in tisti, ki so odšli. Moški in ženske, ki so na fotografijah obenem subjekti in motivi: subjekti, ker se preko njih izraža življenje, in motivi, ker bi bil brez njih Alberto drugačen.
Štirideset let kot štirideset potrditev obstoja, kot štirideset žebljev in štirideset vrtnic, od katerih je vsako živelo, kot bi bilo zadnje in obenem prvo. Predvsem prvo.
Gonzalo Golpe
Alberto García-Alix (1956) je španski fotograf, ki živi v Madridu. S fotografijo se je začel ukvarjati konec 70. let, prve samostojne razstave pa je imel v 80. letih v Madridu in Londonu. Je ena od vodilnih osebnosti kulturnega gibanja La Movida Madrileña, najpomembnejšega španskega kulturnega gibanja 80. let prejšnjega stoletja. Med njegovimi člani so nekateri umetnikovi prijatelji, ki so pozneje postali priznane osebnosti na različnih področjih, med njimi Pedro Almodóvar, Rossy de Palma, Emma Suárez, Camarón de la Isla in mnogi drugi.
Na prvi ediciji sejma PhotoEspaña leta 1998 je García-Alix na veliko odobravanje tako javnosti kot kritikov predstavil retrospektivno razstavo. Med letoma 2003 in 2006 je živel v Parizu, kjer je ustvaril trilogijo videov, v katerih se izmenjujejo fotografske podobe in posnetki, kar predstavlja začetek umetnikovega dela v video formatu, mediju, ki ga še naprej razvija. Leta 2009 je García-Alix predstavil svojo retrospektivo v Nacionalnem muzeju Reina Sofia Art Center, Ullens Centru v Pekingu in Maison de la Photographie v Moskvi, pozneje pa je razstavljal v Maison Européene de la Photographie v Parizu, Photographers' Gallery v Londonu, Muzeju sodobne umetnosti v Leonu in Tabacalera Art Promotion v Madridu. Njegov najnovejši projekt je Fierce Expressionism, serija neobjavljenih fotografij, ki so nastale v zadnjih letih in so bile leta 2018 razstavljene v Urugvaju, Argentini in Dominikanski republiki, leta 2019 pa v Moskvi. Alberto deluje tudi kot založnik in je ustanovitelj kulturne revije El Canto de la Creación (1989–1997) ter soustanovitelj založbe Cabeza de Chorlito, ki je objavila nekaj njegovih najnovejših del: Paradise of the Believers (2011), Diaporame (2012), MOTO (2015), Motorcycle Family Circus nº1, nº2 in nº3 (2016, 2018, 2021) in Nomad Archive (2023).
Alberto García-Alix je leta 1999 prejel nacionalno nagrado za fotografijo, leta 2019 pa zlato medaljo za zasluge na področju likovne umetnosti, ki ju podeljuje špansko ministrstvo za kulturo. Njegova dela so del mednarodnih muzejskih zbirk, kot so zbirke Nacionalnega muzeja umetnosti Reina Sofía (Španija), Fonds Nationales d'Art Contemporain (Francija) in Deutsche Börse (Nemčija).
Razstavo smo pripravili v sodelovanju z Veleposlaništvom Španije v Ljubljani, Instituto Cervantes na Dunaju in Instituto Cervantes v Ljubljani.
