Kiana Hayeri: Obljube, vpisane v led, puščen na soncu
Otvoritev razstave bo v sredo, 21. avgusta, ob 19. uri – pridružite se nam na vodenem ogledu in pogovoru z umetnico Kiano Hayeri.
Razstava je del programa mednarodnega festivala sodobne fotografije Kranj Foto Fest 2024.
Razstavljene fotografije vsakdanjega življenja v Afganistanu so bile posnete med leti 2018 in 2021. Z neposrednim dokumentarnim pristopom nudijo pomemben vpogled v korenite spremembe, ki se v državi dogajajo vse od umika Zahodnih vojaških enot poleti 2021. Talibani so v nekaj dneh uničili vse, kar je bilo doseženega na področju svobode izražanja, pravic žensk in izobraževanja, ter to zamenjali s strahom in negotovostjo.
Učenke v učilnici; temperamentne ženske, ki plešejo v dnevni sobi; učiteljica joge pri svojem delu v televizijskem studiu; policistka pred policijsko postajo. Te podobe afganistanskih žensk in deklet zajemajo trenutke njihovega vsakdanjega življenja, ki so bile posnete med poletjem 2018 in jesenjo 2021. Sedaj so del zgodovine: ko so se na oblast vrnili talibani, so bile svoboščine in vsakodnevne navade, ki so jih imele ženske, ponovno omejene. Za posamezne protagonistke so bile posledice dramatične in pogosto življenjsko nevarne: učiteljica joge, ki je odkrito podpirala pravice žensk, se je uspela skriti in nazadnje z družino pobegniti iz države; policistka je izgubila službo in se je prav tako morala umakniti iz javnosti, sedaj pa živi v Nemčiji. Obiskovanje šole in univerze je zdaj za dekleta in ženske nemogoče. Talibani so 21. marca 2022 obljubili, da bodo ponovno odprli vse šole v Afganistanu in tako odpravili sedemmesečno prepoved šolanja deklet. Dva dni pozneje, ko so se mnoge pripravljale na prvi novi šolski dan, pa je bila odločitev preklicana. Talibani so naznanili, da bodo šole za dekleta do nadaljnjega ostale zaprte.
»Lansko poletje smo vsi nejeverno opazovali, kako se je 20 let napredka na področju svobode izražanja, pravic žensk in izobraževanja razblinilo v 20 dneh, potem ko je država padla v roke talibanov.«
Kiana Hayeri je bila rojena v Iranu, odraščala pa je v Teheranu in Torontu v Kanadi ter več kot osem let živela v Afganistanu. Njeno delo se večinoma osredotoča na življenje tamkajšnjih žensk – istih žensk, ki so kmalu po ameriškem napadu na Afganistan postale središče vojnih prizadevanj za osvoboditev države. Danes se mnoge od njih počutijo zapostavljene in pozabljene. »Medtem ko sem fotografirala prve bojne črte in dramatične vojne dogodke, sem poskušala ujeti tudi drugačno, alternativno pripoved o najdaljši ameriški vojni,« pojasnjuje fotografinja.
»Afganistan je država z odprtimi ranami, ki se še vedno le stežka celijo.«
Hayerijina presunljiva serija pripoveduje tudi o ženskah, za katere je bil umor njihovega moža edina rešitev pred nasiljem v družini. Čeprav so sedaj v zaporu, so našle svoj mir. Tu so tudi zgodbe o dekletih iz odročnih krajev, ki po več ur pešačijo v šolo ne glede na vremenske razmere, zgodbe mater, ki žalujejo za svojimi najstniškimi hčerkami, ki so bile brutalno umorjene, ko so se vračale iz šole v zahodnem Kabulu, in zgodba ženske, katere štirje sinovi so ubrali različne poti in se v konfliktu pridružili nasprotnim stranem. Po besedah fotografinje »ima na grlu odprto rano, za katero zdravniki menijo, da je nastala zaradi bolečine žalovanja.« Hayeri meni, da je Afganistan »kraj skrajnosti, kjer sobiva, kar je v ljudeh najboljšega in najslabšega: strah in pogum, obup in upanje, življenje in smrt.«
Kiana Hayeri je odraščala v Teheranu in se kot najstnica preselila v Toronto, kjer se je začela ukvarjati s fotografijo, da bi premostila jezikovne in kulturne razlike. Leta 2014, le mesec dni pred umikom Natovih sil, se je preselila v Kabul in tam ostala osem let. Pri svojem delu raziskuje zapletene teme, kot so migracije, mladostništvo, identiteta in spolnost v družbah, kjer so prisotni konflikti. Hayeri je bila uvrščena med uveljavljajoče se fotografe po izboru PDN 30 Under 30, prejela je nagrado Chrisa Hondrosa kot uveljavljajoča se fotografinja, štipendijo Evropskega novinarskega centra, štipendijo Stern Grant, nagrado Tim Hetherington Visionary in nagrado Jamesa Foleyja za poročanje o konfliktih. Za serijo "Where Prison is Kind of a Freedom" je prejela prestižno zlato medaljo Roberta Cape, prav tako pa je prejemnica nagrade The Hal Boyle Award in je bila uvrščena v ožji izbor za Pulitzerjevo nagrado v kategoriji International Reporting. Leta 2022 je bila imenovana za dobitnico nagrade Leica Oskar Barnack Award za serijo "Obljube, vpisane v ledu, puščen na soncu". Kiana je štipendistka TED, National Geographic Explorer ter redna sodelavka časopisa The New York Times in revije National Geographic. Trenutno živi v Sarajevu, kjer pripoveduje zgodbe iz Afganistana, Balkana in drugod.
V sodelovanju z:
