Mustafah Abdulaziz: Voda
Mustafah Abdulaziz, prejemnik nagrade Leica Oskar Barnack leta 2019, s svojim epskim dolgoročnim projektom Voda predstavlja svoje razumevanje fotografije. Univerzalno temo je umetnik obogatil z močnimi podobami in ustvaril vizualni komentar o odnosu med človeštvom in okoljem.
Razstava je del programa festivala fotografije Kranj Foto Fest 2023.
»Ta projekt je moj način raziskovanja sveta,« pravi Abdulaziz, ko povzema namen svoje serije Voda – serije, ki se je razvijala več kot osem let, pri čemer so bile fotografije posnete na vseh koncih sveta. Svojevrstni podvig mu omogoča tudi raziskovanje lastnega osebnega etosa in odraža njegovo željo, da bi se približal temi, ki jo obravnava. Predstavitev z globoko simboličnimi podobami razkriva, kako se voda dotika vseh vidikov človeškega obstoja – bodisi kot nepogrešljivi element, kot del verskih obredov, kot osnova trgovskih poti ali kot sredstvo za gojenje zelenja za rekreacijske objekte. Na fotografijah je razvidno bistvo splošne teme, ki spremlja serijo. »Voda je dolgoročni projekt o tem, kako človek sodeluje z naravnim svetom in kaj to pomeni za našo civilizacijo in našo prihodnost. Za to delo se nisem odločil le zato, ker mi prinaša veliko zadovoljstva, ampak ker ga potrebujemo. Projekt je moj način raziskovanja sveta na relevanten in odgovoren način. Je način, kako osmisliti izjemno obsežno, a izjemno pomembno temo,« razloži Abdulaziz.
Ker Abdulaziz razmišlja o različnih vidikih našega odnosa do narave in planeta, je vizualni pristop, ki ga uporablja v svojem fotografskem eseju, naturalističen in dokumentaren, obenem pa tudi metaforičen. Vsi motivi v seriji potrjujejo dejstvo, da brez vode ni življenja. V nekaterih primerih je pomen podobe presenetljiv, kot na primer pri zelenem igrišču za golf sredi kalifornijske puščave. Druge fotografije zahtevajo več razmišljanja: z vidika fotografa trije mladi plavalci ponazarjajo proces evolucije, pri katerem se življenje pojavi v vodi in se nato preseli na kopno. Fotografija modela mostu na Kitajskem, okrašenega s cvetjem za potrebe propagande, ki slavi mojstrske megalomanske gradbene projekte, precej spominja na Sneguljčico v stekleni krsti.
»Fotografije imajo same po sebi že potencial, da so zelo lepe, in tudi pri tem sem previden,« pojasnjuje Abdulaziz. »Lepoto je treba uravnotežiti z nečim drugim, z nečim pomembnim v smislu koncepta in prisotnosti, sicer ne verjamem vanjo; in če vanjo ne verjamem jaz, ne morem pričakovati, da bo verjel tudi gledalec. Pri fotografijah v seriji Voda to pomeni, da nenehno ocenjujem vsak del svojega vizualnega pristopa. Gre za proces odkrivanja, ki mora biti stalno v teku, obenem pa mora biti organski. Včasih mi mora tudi spodleteti, saj mi neuspeh med eksperimentiranjem prinaša osvoboditev; osvetli mi nove poti, po katerih sicer nikoli ne bi šel.«
Z uporabe analognega filma si je fotograf postavil tehnični izziv. »Postopek redukcije je del igre. Analogna fotografija je kot igra pokra. Nenehno moraš sprejemati odločitve. Lahko ti spodleti, moraš tvegati, sicer ne moreš ničesar dobiti,« pojasnjuje. Razmislek je največja pridobitev, znanje pa logična posledica. Abdulaziz je razkril naš način ravnanja z vodo kot naravnim virom. Ne želi, da bi njegove fotografije služile kot dokumentarec o razmerah, temveč kot komentar človeškega ravnanja. Omogočajo nam, da prepoznamo smer, po kateri hodimo, načine, na katere si vodo podrejamo, in navsezadnje, kaj moramo upoštevati.
Mustafah Abdulaziz, ki je bil rojen leta 1986 v New Yorku, je fotograf samouk. Leta 2011 se je preselil v Berlin, prej pa je kot prvi pogodbeni fotograf delal za Wall Street Journal. Njegova dela so bila razstavljena po vsem svetu, trenutno pa je štipendist Fundacije Alicie Patterson. Njegovo serijo Voda, s katero se ukvarja že več kot desetletje, so podprli Združeni narodi, WaterAid, WWF, VSCO in Google.
V sodelovanju z:
