Andrej Lamut & Maruša Uhan: Drastični ukrepi [kurira ETC. Magazine]

Razstava Drastični ukrepi združuje dela Maruše Uhan in Andreja Lamuta. Umetnica in umetnik se vsak na svoj način poglabljata v pojave in situacije, ki so večinoma povsem neopazni del našega vsakdanjika, vse dokler se nas ne dotaknejo njihovi ekstremi, skrajne točke, v katerih sprva povsem običajni pojavi postanejo središče našega zanimanja ali tisto, kar neposredno vpliva na naše doživljanje sveta. Takrat na površje privrejo njihove temne plati, zlovešče podobe in človeška majhnost.

Fotograf Andrej Lamut se v svojem projektu Invasive Alien Species (2021) osredotoča na invazivne rastlinske vrste, ki začnejo z vdorom v tuje ekosisteme izpodrivati avtohtone organizme. Ker je projekt izvajal med zaprtjem javnega življenja v času epidemije, je svoj pogled usmerjal na območje neposredne okolice svojega doma in v njem odkril presenetljivo visoko število rastlinskih vsiljivcev. Te je izvzel iz njihovega okolja, jih vestno dokumentiral in jih vizualno predstavil kot resnične »nezemljane«. V abstraktnih in hermetičnih oblikah na papirju zavzemajo nenavadne forme, zaradi katerih se nam zdijo tuje in neprepoznavne, a so obenem očitno organske – učinek, ki je okrepljen z neposrednim nanosom emulzije na papir. Podobe so zajete na papirju, ročno izdelanem iz invazivne rastline, japonskega dresnika, s tem pa nosilec dopolnjuje vsebino dela. Serija Invasive Alien Species je umetnikov komentar na ekološko katastrofo in postopno uničevanje ekosistemov, obenem pa našega razumevanja invazivnosti in tujosti ter grožnje, ki jo ta predstavlja.

Projekt Maruše Uhan High-maintenance (2022–) je oda vremenu, abstrakten poskus beleženja in razumevanja tega vseprisotnega fenomena. Video esej se s kolažiranjem različnih dejstev o vremenskih pojavih in spremembah osredotoča predvsem na človeško željo po opazovanju, poznavanju in napovedovanju vremena. Kljub naprednim tehnologijam vremenske prognoze bolj kot na natančno napoved meteorološke prihodnosti pogosto spominjajo na igro ugibanja, na nikoli zaključeno igro na srečo. In prav zares je možnost meteorološkega napovedovanja pripomogla k oblikovanju posebne vrste hazarderstva – vremenskih stav. Preko raziskovanja tovrstnih (ilegalnih) stav v Kambodži in vsem dostopnih spletnih vremenskih stavnic Maruša Uhan razmišlja o paradoksu človeške potrebe po razumevanju vremena v odnosu do naše absolutne nezmožnosti njegovega obvladovanja. Namesto pričakovanih podob vremena video sestavljajo kadri penastih ciklonov milnice in neurja vrtljivih krtač avtopralnic. Te umetnica razume kot mikro-simulacije vremena, edine prostore, kjer ima človek lokalno klimo popolnoma pod nadzorom. Umetno okolje s svojo atmosfero in cikličnostjo spominja na manjšo nevihto, ki jo je je za razliko od naravne mogoče ne zgolj napovedati, temveč do potankosti mehansko upravljati. Romantično upočasnjeni prizori vrtenja čistilnih krtač nosijo sentiment melanholije, ki prikliče intimne spomine na turobne deževne dni, njihova koreografija neskončnih vrtljajev pa nas potopi v monotonost obvladovanega kaosa.

Obvladovanje neobvladljivega je tisto prizadevanje, ki ga v svojih delih obravnavata Maruša Uhan in Andrej Lamut. Ob tem ne dokumentirata dejanskega človeškega napora pri podrejanju sil, ki so od nas močnejše, pač pa nam svojeglave vsakdanje pojave kažeta v novi luči. Neukrotljivost ekosistemov in izmuzljivost vremena vizualizirata skozi objekte ter koncepte, ki pričajo o nevidnosti vseprisotnega, vse do njegovega razkritja v trenutku nelagodja ali grožnje, ki povzroči željo po razumevanju ter nadzoru.

Kurira: revija ETC.

O umetnikih

Andrej Lamut (1991) je fotograf, ki pri svojem delu raziskuje različne analogne in digitalne fotografske tehnike, fotografije pa razume kot fizične objekte, ki morajo biti videni, občuteni in izkušeni. Leta 2016 je s pohvalo magistriral na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, za svoje delo pa je prejel številne nagrade, med drugim tudi študentsko Prešernovo nagrado ALUO ter priznanje za najbolje oblikovano knjigo v kategoriji monografske in bibliografske izdaje na 33. Slovenskem knjižnem sejmu. Kot mladi umetnik je leta 2018 predstavljal Slovenijo v prvem ciklu mednarodne fotografske platforme Parallel Photo, v sklopu katere je svoja dela med drugim predstavil na festivalu FORMAT v Veliki Britaniji in Organ Vida na Hrvaškem. Zastopa ga Galerija Fotografija v Ljubljani.

Maruša Uhan (1994) je končala študij umetnosti na Akademiji Minerva v Groningenu na Nizozemskem. V svoji praksi velikokrat naslavlja teme, povezane z opazovanjem naivnosti in izgubljanjem le-te v procesu odraščanja ter kasnejšo postopno transformacijo v družbeno dobrodošlega sodobnika. Njena dela lahko beremo kot komentar na vsakdanje »delovanje« in sodobno držo. V preteklih letih je sodelovala na več razstavah, med drugim na razstavi High-maintenance v galeriji P74 (2022), spletni razstavi The Wrong Biennale (2022), v Galeriji Nočna izložba Pešak v Ljubljani (2022), v galeriji Kamera v Kinu Šiška v Ljubljani (2021), IG Bildende Kunst na Dunaju (2019), galeriji Simulaker v Novem mestu (2019), Art on the Edge v Leeuwardenu (2018), Kolla festivalu, Steinfort Mirador v Luxembourgu (2017) ter v Galeriji Y2 v Groningenu (2017). Udeležila se je rezidenc Rucka Artist Residency v Latviji (2021), Open Studio, Dobra Vaga v Ljubljani (2018) in Antropical v Luxembourgu (2017). Z lanskim letom je prevzela del organizacije in kuratorskega dela v novem galerijskem prostoru Portal 2-7-7-7-8 na ljubljanski Špici.