Lažni nasmeh: Fotografska interpretacija in estetski razmislek
Lažni nasmeh. Fotografska interpretacija in estetski razmislek
Hrvaška organizacija Ured za fotografiju v sodelovanju z Galerijo Fotografija predstavlja neoavantgardne umetniške prakse druge polovice 20. stoletja na Hrvaškem.
Na razstavi so predstavljena dela Edite Schubert, Petra Dabca, Željka Jermana, Vlada Marteka in Željka Borčića, ki predstavljajo radikalno raziskovanje fotografije na Hrvaškem v 70. letih prejšnjega stoletja. Prav v tem času je prvič prišlo tudi do ontološkega prevpraševanja pomena fotografije in do pojava novih umetniških praks, ki k mediju fotografije pristopajo izrazito analitično, pa tudi tistih, ki se ukvarjajo s preobražanjem dvodimenzionalne površine v fotografski objekt. Zdi se, da je bil torej pod vprašaj postavljen celoten fotografski kanon. V kontekstu Nove umetniške prakse, ki je popolnoma preobrazila paradigmo umetnosti tistega časa, so se začeli umetniki ukvarjati s fotografijo, ki je presegala omejitve vloge reproduciranja realnosti, ki ji je bila sicer zgodovinsko pripisana. Umetniki so razumevanje medija razširili s številnimi inovacijami na področjih forme, vsebine in pomena ter na ta način ustvarili svojevrsten špekulativno-poetični sistem fotografije. V takem »razširjenem« polju je postala fotografija poligon za redefinicijo same narave umetnosti in umetniškega dela.
Številne podobnosti med umetniki, ki so bili aktivni v tem času ter so raziskovali, eksperimentirali in na različne načine preizkušali naravo fotografskega medija, pričajo o obstoju določenega Zeitgeista, ki se je širil preko Evrope in še dlje, ter o medsebojnih vplivih, izmenjavi idej, znanja in informacij. Pričujoča razstava širi zavedanje o hrvaški umetniški produkciji v tem obdobju in veča njeno prepoznavnost, obenem pa krepi, posodablja in spodbuja neprestan pretok informacij o izbranem obdobju med javnostjo, kustosi, umetniki, teoretiki, raziskovalci in drugimi. Poleg tega razstava odpira tudi pomemben dialog s slovensko eksperimentalno fotografsko sceno z namenom izmenjave znanja o skupnih okoliščinah, v katerih je ta svojevrstna praksa nastala.
