Blaž Rojs: Poljubi in nasvidenje
Vljudno vabljeni na otvoritev razstave v torek, 29. 3. 2022, ob 18.00.
V delih na razstavi Poljubi in nasvidenje mladi umetnik Blaž Rojs nadaljuje svoje raziskovanje materiala in kombiniranje različnih tehnik, ki ga je predstavil že s serijo Transparentnost, razstavljeno leta 2021 v galeriji Dobravaga. Plastenje različnih materialov in njihov vizualni prikaz sta v fokusu Rojsove umetniške prakse, ki združuje medije kolaža, slikarstva, fotografije in grafičnega oblikovanja ter jih v obliki platen in objektov iz epoksi smole in pleksi stekla spaja v pogosto skoraj kiparske objekte. Rojs fotografiji ostaja zvest predvsem s svojo zavezanostjo tehniki polaroida, ki je še vedno njegov primarni medij izražanja, tega pa po nastanku mnogokrat uniči, razreže, ga povsem prekrije z barvo ali vanj na drugačne načine intervenira.
Z uporabo epoksi smole in pleksi stekla se je Rojs pričel ukvarjati iz svojega zanimanja za transparentnost in presevanje podob, to pa je zanj postalo tako vsebinsko kot formalno raziskovalno vprašanje. Upodobitev prosojnosti že tisoče let predstavlja izziv slikarjem in drugim umetnikom. Upodobitvam lahko sledimo v čase antike, ko se je motiv uporabljal za prikaz dragocenih materialov, kot sta svila in bombaž, največje mojstrstvo pa je v tem kasneje gotovo doseglo staronizozemsko slikarstvo z Janom van Eyckom na čelu. Zgodovino prezentacije presevanja je raziskoval tudi Rojs, ki je obenem med seboj kombiniral prosojne materiale, kot so steklo, tekstil, barva in fotopapir, po drugi strani pa je motiv raziskoval tudi vsebinsko – v ospredju njegovih fotografij so namreč vedno ženske gole figure, pri katerih je poudarjeno prav razkrivanje in zakrivanje telesa, povezano z materialom, v katerem je upodobljeno.
Rojs se tako tudi do motiva akta opredeljuje predvsem formalno; golo telo uporablja kot nosilec za projiciranje elementov odvzemanja in dodajanja – tako v smislu materiala kot pomena – in za možnost intervencije. »V opusu umetnikov, ki sem jih spremljal, so me vedno najbolj pritegnili izbori njihovih aktov. Pri slikarstvu sta bila to Paul Gauguin in Egon Schiele, v fotografiji pa sem izvorno zanimanje odkril z deli Helmut Newtona, Daida Moriyame, Chas Ray Kriderja in Erica Krolla,« je dejal Rojs ob razmišljanju o motivu akta v njegovih delih. Tematsko je zanj bolj kot erotika v ospredju intimnost – skozi izrazito osebne portrete ženskih aktov vzpostavlja odnos med subjektom in medijem, pri katerem intimnost vzpostavlja že golota sama. Rojs je bližino želel vzpostavljati ne le med sabo in svojim modelom, temveč tudi med seboj in svojim lastnim delom. Zato je ustvaril lastno pisavo, izmišljen jezik, ki ga je zasnoval na podlagi azijskih pismenk in run. Ta v njegova dela vnaša določeno mero skrivnostnosti in mu omogoča, da le sam resnično razume vsebino svojih del.
Za Blaža Rojsa fotografska podoba, ki nastane primarno, pred intervencijo, ohranja relevantnost, saj je osnovni gradnik podobe, s katero ustvarja. A intervencija vseeno predstavlja bistvo njegovega dela: »Pri raziskavi za diplomsko delo se mi je zdela zanimiva razdelitev intervencije na tri dele: intervencija kot dodajanje sloja podobi, kot odvzemanje podobe in spreminjanje podobe. Vsaka prinaša drugačen končni rezultat. Intervencija po mojem mnenju dodaja pomen osnovni podobi.« V delih na razstavi Poljubi in nasvidenje postane njegova naklonjenost eksperimentiranju še posebej očitna, s svojimi intervencijami pa obenem opozarja tudi na raznolike in drzne smeri, v katere se razvija mlada slovenska fotografija.
Hana Čeferin
