Simon Chang: Pretekli dogodki prihodnosti / Ulična galerija Tam-Tam
Peresno lahek premik zaslonke, neverjeten trenutek pred svojimi očmi ujamem s pritiskom prstov. V tisti tisočinki sekunde Zemlja za sabo pusti že pripravljeno podobo, medtem ko se sama vrti okoli svoje osi; ali pa je šlo za blag, nepozaben trenutek sedanjosti, zgoščen v eno samo podobo. Pa vendar se zdi, da je naše nerazumevanje fotografije najbolj globoko utemljeno v mitih, ki obkrožajo to »sedanjost«.
Moja najljubša fotografska dela velikokrat pripovedujejo o pravokotnem svetu, kot ga prikazuje objektiv fotoaparata, o nekem trenutku v teku, ki se ponavadi zgodi tik pred ali po pritisku sprožilca. Odločne in ostre oči fotografa razkrivajo posledice fragmentov zgodbe, ali detajle, k katerim lahko stremimo v prihodnosti.
V svetu fotografije ne poznamo sedanjika – njegova slovnica poudarja tisti trenutek, ko se preteklost in prihodnost križata, tisti čudoviti proces brisanja meja med razumom in čustvi skozi čas.
Na svetu ni drugega jezika, v katerem bi bila dovoljena združitev preteklika in prihodnjika, pa vendar fotografija svojo zgodbo govori s takšno brezbrižnostjo. Naključni dogodek preteklosti in prihodnosti je na skoraj prosojnem fotografskem papirju spretno sestavljen – kakor priprava barv, ki jih umetnik nameša na paleto ali materin nežni dotik, ko hčeri spleta lase. S takšno predanostjo, ljubeznijo in nesebičnostjo fotografija beleži že udejanjene dogodke prihodnosti, odtise časa, meglene kakor mesečina...
Osebno verjamem, da nobena fotografija ne more razložiti »trenutnega«, podobno kot zemljevidi mest, na katerih še tako radovende oči ne najdejo označenega ne vhoda ne izhoda.
