O SERIJI

Vodilno
vprašanje v delu Lucije Rosc je vseskozi osredotočeno na to, kako spomine
otroštva pretvoriti v vizualno podobo in kako naivne, zavajujoče in bežne vtise
uprizoriti v sedanjosti. Proces umetničinega dela kakor tudi njegov odmev
v prostorski postavitvi funkcionirata kot aluzija na otroško igro. Rosc deluje
instinktivno, navidez brez reda, a vseeno z lastnimi pravili in omejitvami.
Vsakdanje materiale in ready-made objekte združuje brez pretirane
racionalizacije, objektom pa prav njihova nefunkcionalnost in banalnost
dodata vrednost, jih delata zanimive in v dela vnašata humornost. Formulacijo
spomina Rosc raziskuje skozi prevpraševanje meje med fotografijo in objektom,
fotografiranim predmetom in njegovo postavitvijo v prostoru – fotografije, tako
kot spomin, so pogosto polje za prirejanje resničnosti. Z raziskovanjem
pomena arhiviranja in ohranjanja predmetov iz svojega družinskega okolja
ustvarja družinski album, mešanico fotografskih kompozicij iz navidezno naključnih
predmetov in svojih umetniških intervencij.

-
Iz
obrazstavnega besedila Hane Čeferin