Euro Rotelli
Silentium #8, 2013
arhivski digitalni tisk
40 x 40 cm
edicija 1/5
Serija: SILENTIUM
podpisana in datirana
O SERIJI Morska bitja, ki v hitrih sinhroniziranih koreografijah prosto plavajo med algami in koralami ali se v samotarskem raziskovanju leno pomikajo po pesku plitvin. Te podobe pritegnejo našo pozornost,...
O SERIJI
Morska bitja, ki v hitrih sinhroniziranih koreografijah prosto plavajo med algami in koralami ali se v samotarskem raziskovanju leno pomikajo po pesku plitvin. Te podobe pritegnejo našo pozornost, vabijo nas k raziskovanju morskih globin v družbi tamkajšnjih prebivalcev ali v nas preprosto zbudijo zanimanje s svojimi premiki na gladini vode ali na pesku. Nato, pred stojnicami prodajalcev rib, pozabimo na valovanje hobotnice, svetlobni sij jate sardin ali počasno premikanje raka. Okolje se je spremenilo in izbrisalo lirično dimenzijo. In vendar se zdi, da kljub prekinjenemu življenju, položeni v zabojčkih polnih ledu, ki kar najbolje ohranja njihovo svežino, še vedno plešejo v skladnih in dovršenih scenografijah. V tragični in nemi tišini sporočajo zadnji dih, svoj nemočni krik, svoje hrepenenje po življenju. Na sprehodih med stojnicami na tržnici, med ljudmi, ki nameravajo izbrati vrsto ribe, ob pozivih prodajalcev, v hrupu množice v največji gneči sem zaznal to njihovo prošnjo, njihovo vabilo, da postojim, da občudujem njihovo dostojno lepoto kot zadnji poklon življenju. Glasovi, ki so nas obkrožali, so se nenadoma pridušili premagani od nemega in obupanega kričanja starodavne tišine predanosti. Ni mi preostalo drugega, kot da zgrabim to njihovo sporočilo, ki je za vedno zamrznjeno v teh negibnih steklenih očeh, v teh usti, odprtih za zadnji poziv, v skladnem gibanju, ki se je ustavilo za vedno.
Euro Rotelli
Morska bitja, ki v hitrih sinhroniziranih koreografijah prosto plavajo med algami in koralami ali se v samotarskem raziskovanju leno pomikajo po pesku plitvin. Te podobe pritegnejo našo pozornost, vabijo nas k raziskovanju morskih globin v družbi tamkajšnjih prebivalcev ali v nas preprosto zbudijo zanimanje s svojimi premiki na gladini vode ali na pesku. Nato, pred stojnicami prodajalcev rib, pozabimo na valovanje hobotnice, svetlobni sij jate sardin ali počasno premikanje raka. Okolje se je spremenilo in izbrisalo lirično dimenzijo. In vendar se zdi, da kljub prekinjenemu življenju, položeni v zabojčkih polnih ledu, ki kar najbolje ohranja njihovo svežino, še vedno plešejo v skladnih in dovršenih scenografijah. V tragični in nemi tišini sporočajo zadnji dih, svoj nemočni krik, svoje hrepenenje po življenju. Na sprehodih med stojnicami na tržnici, med ljudmi, ki nameravajo izbrati vrsto ribe, ob pozivih prodajalcev, v hrupu množice v največji gneči sem zaznal to njihovo prošnjo, njihovo vabilo, da postojim, da občudujem njihovo dostojno lepoto kot zadnji poklon življenju. Glasovi, ki so nas obkrožali, so se nenadoma pridušili premagani od nemega in obupanega kričanja starodavne tišine predanosti. Ni mi preostalo drugega, kot da zgrabim to njihovo sporočilo, ki je za vedno zamrznjeno v teh negibnih steklenih očeh, v teh usti, odprtih za zadnji poziv, v skladnem gibanju, ki se je ustavilo za vedno.
Euro Rotelli

