O SERIJI

S kamero želim sporočiti svoje razmišljanje, svoja čustva. Poskušam interpretirati, kar vidim skozi fotoaparat, vendar tudi, kaj čutim v tistem trenutku, kako živim v tej posebni situaciji.

S polaroidno tehniko sem lahko v celoti uresničil svojo željo. S postopkom, ki sem ga izumil sam in mi omogoča, da aktivno sodelujem pri fotografiji, jo upravljam, lahko reproduciram enake občutke, kot jih občutim pred pokrajino, v tem primeru pred laguno. Tako lahko ponovno doživim tiste reflekse na vodi, igro luči in senc, ki se spreminjajo s spreminjanjem časa, melaholije sončnih zahodov, ki me tako zelo očarajo. Spet lahko prisluhnem kriku galebov, šepetu vetra med trstičjem in nežnemu premikanju čolna. Vse postane čarobno, ovito v melanholično vzdušje. Površina slik, tako materična, daje občutek, da se lahko dotaknete trave, ribiških pasti, ki se skrivajo na pesku, hkrati pa stvari prekriva z nežno in megleno tančico, ki včasih ščiti, včasih razkriva. Medtem ko se zdi, da je vse tiho in brez življenja, tu sončni žarek sladko oblije laguno in nenadoma razumeš, da živi, in zdi se ti, da slišiš, kako morje diha.