O SERIJI

''Manjša božanstva […]. Nevarna, kakor je tudi spomin, ko raziščemo njegove najgloblje špranje, kakor je vnema in čas sam!''Kusterletove nimfe se v ostri svetlobi vzdigajo iz poplavljenega sveta: morja, sodeč po njihovi živalski metamorfozi. Kremplji, plavuti in lovke so že postale del njihovih teles, podaljški njihovega mesa. Ti bi jih lahko identificirali kot Nereide, vendar so to bitja, ki se z nami soočajo kot da iz blatnih kanalov podobnih tistim, po katerih se je s splavom peljala Vigova Atalante, med klokotanjem splavnice nedaleč od mesta. V resnici si z našim modernim obstojem delijo zmeden občutek, da lastnih identitet nočemo, ali ne moremo, imeti pod popolnim nadzorom. Tukaj so, nazaj iz globin potovanja na konec noči, vračajo pa se prežete z vitalnostjo nenasitne in mrgoleče narave, prepojeno z zapeljivostjo, hkrati pa s priokusom zmagovite smrti.
V tišini, kakor da bi se zavedale, da je govor brezpredmeten, da ''naši stavki ne vzdržijo katastrofe lastnih sluzastih preoblek'', nas ta bitja vznemirjajo, kajti začutimo jih kot dvigajoče se iz globlje dimenzije, ''izpod površja'' ki moti naš ploskoviti način gledanja; in morda kaže na to, da je nejasnost in dvoumnost edino konkretno stanje našega obstoja. Kaj so te nimfe? So spomin na mitsko brezno, iz katerega smo prišli, ali napoved teme, ki nas še čaka?
Iz besedila Fulvia Dell’Agnese