Matjaž Krivic
PLAN B - KAKO NE IZGUBITI UPANJA V ČASU PODNEBNE KRIZE
Ljudje po vsem svetu se ne želijo sprijazniti z mračno
prihodnostjo pregretega planeta. To je zgodba o pionirjih trajnostne energije
in o tem, kako spreminjajo svoje družbe in navdihujejo druge, da jim sledijo.
Pred štirimi leti sva se z večkrat nagrajenim novinarjem
Boštjanom Videmškom odločila, da začneva nov projekt, ki se bo osredotočil na
svetovno podnebno krizo - na naš boj proti grozljivim posledicam podnebne
krize, ki jo je povzročil človek, na najpomembnejši, ključni fronti človeštva
in našega časa.
Po obsežni raziskavi sva začela dolgo pot, na kateri sva
iskala najboljše rešitve po svetu, ki jih je vodila skupnost.
Projekt PLAN B je zbirka najbolj obetavnih projektov v boju
proti podnebni krizi.
Namesto da bi ponavljali številke in izrekali še več
apokaliptičnih napovedi, smo se odločili izpostaviti skupnosti in posameznike,
ki se pogumno spopadajo s to katastrofo. Skrajni čas je, da jih seštejemo,
pripadnike prave elite homo sapiensa, ki so se odločili, da jih ne bo odnesel
val brezbrižnosti in arogance, vizionarske ženske in moške, ki ne računajo na
čudežno odrešitev od drugod.
Naša ambicija je bila, da bi ta projekt spremenili v
spomenik tem neustrašnim borcem na ključni fronti človeštva, ki zbirajo znanje,
izkušnje in tehnologijo, ki jih bomo potrebovali, če želimo sploh še imeti
upanje na boljšo prihodnost.
Od Tilosa, prvega energetsko samozadostnega otoka v
Sredozemlju, do geotermalne in v prihodnost usmerjene Islandije. Od obetavnega
razvoja morske energije na Orkneyjevih otokih na severovzhodu Škotske, kjer
presežke energije že predelujejo v "zeleni" vodik, do avstrijskega
mesteca Güssing, osredotočenega na biomaso, katerega prebivalci so že pred
četrt stoletja ubrali pot napredka in ki se je do danes uspelo preleviti v
ključno središče razvoja in proizvodnje tehnologije obnovljivih virov energije.
Tukaj so vsi, ki vas ponižno prosijo za pozornost. Od
švicarskega podjetja Climeworks, ki zajema ogljikov dioksid neposredno iz zraka
in ga vbrizgava v islandsko podzemlje, do številnih samozadostnih skandinavskih
vasi in celostne preobrazbe Islandije. Od litija, ki nenehno potuje med
bolivijskimi solinami in kitajskimi tovarnami električnih avtomobilov, do
revolucije električne mobilnosti na Norveškem. Od sežigalnice odpadkov na
Norveškem, ki namerava zajeti CO₂ shraniti v podvodnih jamah, do enega
največjih in najbolj ambicioznih energetskih projektov na svetu ITER, v katerem
35 držav dobesedno "gradi sonce" na Zemlji, do vseh posameznikov in
skupnosti, ki stojijo za temi projekti in dvigujejo svoj glas, da bi nas
opomnili, da moramo za vsako ceno ohraniti svoje upanje.
Njihova in naša naloga je izjemno težka. Toda če se nanjo ne
bomo vsi odzvali, bo to zagotovo naša zadnja priložnost.

