O SERIJI

Fotografija je zame iluzija. Čeprav izhaja iz realnosti, obenem nastaja tudi iz moje fantazije. Fotoaparat tako postane tovarna sanj, fotografije pa intimni dnevniški zapisi mojih »potovanj«, pri katerih nisem niti zapustil svojega dvorišča. Na ta način pričujejo o moči fotografije, ki nas na nek način transportira. Z drugimi besedami, ne potujem, da bi fotografiral, ampak fotografiram, da potujem.Ko fotografiram vsakodnevno realnost, ki obkroža moj studio, fotografiram, ali celo projiciram, svoja hrepenenja. Podobe lovijo trenutke, v katerih se realnost in moj podzavestni svet stakneta. Potujem s pomočjo podob, ki se kopičijo v mojem spominu in domišljiji. Ko pogledam skozi kukalo, me odnese v daljne kraje, ki si jih želim obiskati, in pozabim, da še vedno stojim pred vrati svojega studia.»Resnico« - in s tem tudi resnico, ki jo govorijo fotografije – vedno pogojujejo kulturne norme. Pri ustvarjanju te serije sem uporabil dva konstrukta; prvi je, da je fotografija del realnosti, prikazan s pomočjo svetlobe, drugi pa, kako smo vajeni gledati naravo. Z dodajanjem imen realnih krajev k imenom fotografij postane iluzija, da je to, kar gledamo, zares nek oddaljen kraj, kredibilna.Serija Spomini jutrišnjega dne nam zastavlja vprašanje, če smo vizualno pismeni v dobi, v kateri fotografije predstavljajo večji del naše komunikacije. Je opomnik na to, kako preprosto nas je manipulirati, o tem, kako uničujemo planet in tem, kako bodo jutri mnogi kraji le še spomin, pa sploh ne bom izgubljal besed.Serija Spomini jutrišnjega dne je uvodni del poglobljenega notranjega potovanja, ki je svoj izraz našel v delu Scotoma.