35. Slovenski knjižni sejem

26 November - 1 December 2019 

URNIK FOTOCONE

 

SREDA, 27.11.2019

 OB 18. URI

 ODPRTJE RAZSTAVE IN PREDSTAVITEV KNJIGE:

 

Primož Korošec Portreti Borštnikovih nagrajencev

 

Primož Korošec je slovenski fotograf, ki je 2010 diplomiral na ALUO, podiplomski študij pa nadaljeval na Staatliche Akademie der Bildende Künste Stuttgart.  Svoje fotografije objavlja v mnogih svetovnih revijah in časopisih, kot so Die Zeit, ELLE, The London Times, Vogue, The Rolling Stone, Vanity Fair, Juliet, Adrenalin, Emzin, Flash, Domus, Gloss, Sobotna priloga, Mini Magazine, Green Business, Panorama Economy, Tendances, Bar Business, La Vanguardia, Tokyo Weekender, Bund, Vogue Portugal, El Pais, Wirtschafts Woche, Vogue Russia, Outlook, For Men. Na razstavi, ki jo odpiramo v okviru sektorja Fotocone, lansko leto smo razstavili serijo fotografij Borisa Gaberščika, dobitnika nagrade Prešernovega sklada, bo Korošec razstavil tri od šestindvajsetih portretov slovenskih igralcev, dobitnikov Borštnikovega prstana, fotografski projekt, ki je letos izšel v fotoknjigi in ga bomo ob otvoritvi razstave tudi predstavili. Vljudno vabljeni!

 

 ČETRTEK, 28.11.

 OB 17. URI

 

Predstavitev posebne knjižne izdaje ob 35 letnici Slovenskega knjižnega sejma za ambasadorje branja

 

Bojan Brecelj - Selffish in Slovenski knjižni sejem

 

Ob letošnjem srečanju z ambasadorji branja bomo predstavili knjigo, ki obeležuje 35 letnico Slovenskega knjižnega sejma. Projekt Selffish je Bojan Brecelj, uveljavljeni slovenski fotograf, izvedel na lanskem knjižnem sejmu, na prvi izdaji sektorja Fotocone. Zgodovina Brecljeva Selffisha sicer sega v leto 2011, ko je v Mestnem muzeju razstavil projekt z naslovom "Kdo si?", katerega vsebinsko izhodišče so bili stari ateljejski posnetki ljudi, na katerih so z izbranimi soportetiranci, predmeti ali oblačili tudi v najstarejših časih fotografije ljudje praviloma pokazali, kdo so, in na tak način prihodnosti zapustili svojo vizualno podobo. S Selffish studiem  pa se je ta koncept preselil v sedanjost. V Mestnem muzeju so se obiskovalci lahko portretirali v postavljenem studiu in tako vizualno povedali, kdo so. Na lanskoletni Fotoconi pa so se obiskovalci sejma samoportretirali z napisom svoje namišljene knjige in tako izrazili svoje stališče do sveta, v katerem živimo. Rezultat je predstavljen v knjigi, za katero so uvodna besedila o zgodovini sejam prispevali dr. Martin Žnideršič, Rudi Zaman in Zdravko Kafol, Bojan Brecelj je poleg fotografij, prispeval tudi besedilo o projektu Selffish. Knjigo je oblikoval Žare Kerin, lektorir Tine Logar, besedila prevedli Irena Duša in Hana Čeferin, uredila pa Barbara Čeferin. Izdali smo jo s pomočjo podjetja Mercator.

  

 

PETEK, 29.11.

 OB 18.30. URI

 

PREDSTAVITEV NOVE KNJIGE IN POGOVOR Z UMETNICO

 

Nataša Segulin – Lumen

 

Nataša Segulin, dolgoletna novinarka, urednica na koprski televiziji, je pred nekaj leti začela svojo novo pot v fotografiji. Za njo je že kar veliko odmevnih razstav v Sloveniji in v tujini. V umetniškem projektu "Lumen" skozi fotografije obravnava zgodbo propadajoče stavbe nekdanje koprske porodnišnice.

V njeni notranjosti je na svoje fotografije ujela igro svetlobe in senc, ki so neme priče propadanja pozabljene slave.

Serijo fotografij posnetih v nekdanjem Servitskem samostanu v središču Kopra je s pomočjo pokroviteljev Zavarovalnice Adriatic Slovenica, Luke Koper, Sklada Živeti s pristaniščem in podjetja Pejo izdala tudi v knjižni obliki.

Namen umetniškega projekta "Lumen" je predstavitev propadajoče izjemne kulturne dediščine širši javnosti in s tem vzpodbuditi čimprejšnji razmislek o obnovi. Avtorico projekta, Koprčanko, povezuje z nekdanjo porodnišnico intimno čustvo domačinke, ki želi s svojim projektom osvetliti in iztrgati pozabi vse zgodbe propadajoče stavbe, ki je vezana na bogato kulturno dediščino Kopra in njegovega zaledja. Knjigo je oblikoval Tomato Košir, besedili sta prispevala umetnostna zgodovinarka Renata Štebih in filozof Andrej Medved, natisnila pa Tiskarna Florjančič. Vljudno vabljeni!

 

Ob 17.30 uri

MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE

 

Retrospektivi Edija Šelhausa in Naceta Bizilja in knjigo Fotoaparatin vojna

 

Petek, 29.11., ob 17.30:predstavitev treh knjižnih novosti Muzeja novejše zgodovine: retrospektivi Edija Šelhausa in Naceta Bizilja in knjigo Fotoaparatin vojna. Gosti: direktorica muzeja, dr. Kaja Širok s sodelavci

 

 SOBOTA, 30.11.

 OB 18. URI

 

PREDSTAVITEV NOVE KNJIGE IN POGOVOR Z UMETNIKOM

 

Peter Fettich - Rispect the boul

 

Umetnik mlajše generacije slovenskih fotografov iz skejtarskih krogov, Peter Fettich je v samozaložbi izdal knjigo, v kateri nam vizualno podaja svojo zgodbo življenja v sredini, ki mu je najbližje in ki jo ima najraje. V pogovor ga bo zapletel še en uspešen fotograf, Matjaž Rušt, ki je lansko leto na Fotoconi skupaj s soavtorjem Robertom Marinom predstavil fotoknjigo Najlepše mesto na svetu.

Vljudno vabljeni!

   

NEDELJA, 1.12.

 OB 11. URI

 

PREDSTAVITEV NOVE KNJIGE IN POGOVOR Z UMETNIKOM

 

Dragan Arrigler 

 

Dragan Arrigler, od leta 1974 član Fotogrupe Šolt, od leta 1977 član Društva oblikovalcev Slovenije, bivši pravnik, ki je svoj poklic zamenjal za poklic fotoreporterja in se leta 1979 zaposlil pri časopisu Delo, se v osemdestih letih prejšnjega stoletja usmeril v komercialno fotografijo in postal samostojni kulturni delavec, je vse do upokojitve 2011 fotografiral za številne naročnike po vsej Sloveniji, Jugoslaviji in v tujini. Pri tem je pisal tudi strokovne članke in izdal nekaj knjig (Klick, Mrtva črka na papirju, No Cameras). Za svoje delo je prejel tudi nekaj pomembnih nagrad (med drugimi 1976 Zlata ptica za fotografijo,  1983 in 1988 nagrada Grafoimpexa za najboljši jugoslovanski koledar, 1988 nagrado Art Director's Club New York za najboljšo koledarsko fotografijo in 1996 nagrado SOF za najboljšo fotografijo). Iz svoje bogate fotografske zakladnice je letos v samozaložbi izdal zanimivo oblikovano knjigo, ki ni rokovnik, pa bi to lahko bila, ni koledar, pa vendar sledi letnim časom in ni čisto prava knjiga. Tisto bo izdal prihodnje leto. Vljudno vabljeni! Foto: Anže Grabeljšek

 

 OB 14. URI

 PREDSTAVITEV NOVE KNJIGE IN POGOVOR Z UMETNIKOMA

 

Obsolete&Discontinued, Tanja Verlak in Andrej Lamut

 

Angleški fotograf Mike Craword je slovenskemu občinstvo znan po razstavi portretov slovenskih udeležencev rezidence kulturnega ministrstva v Londonu, ki je bila pred nekaj leti na ogled na Ministrstvu za kulturo. Tokrat nastopa v vlogi urednika zanimive knjige z naslovom Obsolete&Discontinued, ki jo je izdala založba Brovira Press. Zgodba se je začela, ko mu je pred časom znanec podaril nekaj škatel fotografskega papirja s pretečenim rokom, ki so pripadale njegovemu pokojnemu stricu, Bretu Sempsonu. Škatle so bile stare med 20 in 40 let, kar v fotografskem smislu ne pomeni nič dobrega. Ponavadi gre za prestar material, ki ne da dobrih rezultatov. Vendar, ko je Mike razvil nekaj poskusnih fotografij, je ugotovil, da rezultat sploh ni slab. Prišel je na idejo, da preveri, kaj bi s tem lahko ustvarili njegovi znanci in tako fotografski papir razposlal na vse konce sveta, v Francijo, Nemčijo, Ameriko, na Norveško, Poljsko, Švedsko in tudi v Slovenijo, trem izjemnim umetnikom, Tanji Verlak, Borutu Peterlinu in Andreju Lamutu. Svojo izkušnjo sodelovanja pri tem zanimivem projektu bosta v pogovoru z umetnostno zgodovinarko Hano Čeferin z nami delila Tanja Verlak in Andrej Lamut. Vljudno vabljeni!

   

OB 15. URI

 PREDSTAVITEV FOTOGRAFSKEGA KOLEKTIVA IN PODPISOVANJE KNJIGE

 

Fotosfera - Razglednice iz Slovenije

 

Fotografi, ki sestavljao kolektiv Fotosfera, so Andrej Potrč (1976), Vid Jakop (1977), Miro Nunić (1985), Žiga Gričnik (1985) in Jaka Teršek (1997). Lansko leto so v UGM prvič predstavili projekt Razglednice iz Slovenije, kjer so v napovedi zapisali, da na razglednicah ne upodabljajo podob slovenskih turističnih draguljev, kjer bi z odstranjevanjem vsega, kar dela prostore žive in živete, dosegli videz olepšane resničnosti. Nasprotno, v svoji okolici iščejo tisto, kar se gledalcu ne zdi pomembno, morda je zanj celo moteče, vedno pa je nezamenljivo prepoznavno. In domače. Kot bi objektiv namenoma obrnili v diametralno nasprotno smer od pogleda, ki ga kažejo tradicionalne razglednice, se avtorji s kritičnim očesom in ne brez smisla za humor zazrejo v vsakdanje elemente iz naše okolice. Ujeti trenutki v nas zbujajo občutek nečesa čudno znanega – poimenovali bi ga lahko slovenski unheimlich. Razglednice iz Slovenije razkrivajo pogosto videne, vendar redko upodobljene prizore slovenskega danes, ki zarežejo v sredino slovenske družbe. Če na razglednicah Slovenije običajno prikazujemo tisto, kar bi radi bili, potem nam Razglednice iz Slovenije kažejo tisto, kar smo. In mi dodajamo, da so Razglednice iz Slovenije skozi objektiv Fotosfere poučne in zabavne. Vljudno vabljeni!