Euro Rotelli
Silentium #8, 2013
arhivski digitalni tisk / archival digital print
brez okvirja / without frame: 40 x 40 cm; z okvirjem / with frame: 76,8 x 76,8 cm
brez okvirja / without frame: 80 x 80 cm; z okvirjem / with frame: 116,7 x 116,7 cm
brez okvirja / without frame: 80 x 80 cm; z okvirjem / with frame: 116,7 x 116,7 cm
edicija 1/5 / edition 1/5
Series: SILENTIUM
podpisana in datirana / signed and dated
For English version please scroll down. O SERIJI Morska bitja, ki v hitrih sinhroniziranih koreografijah prosto plavajo med algami in koralami ali se v samotarskem raziskovanju leno pomikajo po pesku...
For English version please scroll down.
O SERIJI
Morska bitja, ki v hitrih sinhroniziranih koreografijah prosto plavajo med algami in koralami ali se v samotarskem raziskovanju leno pomikajo po pesku plitvin. Te podobe pritegnejo našo pozornost, vabijo nas k raziskovanju morskih globin v družbi tamkajšnjih prebivalcev ali v nas preprosto zbudijo zanimanje s svojimi premiki na gladini vode ali na pesku. Nato, pred stojnicami prodajalcev rib, pozabimo na valovanje hobotnice, svetlobni sij jate sardin ali počasno premikanje raka. Okolje se je spremenilo in izbrisalo lirično dimenzijo. In vendar se zdi, da kljub prekinjenemu življenju, položeni v zabojčkih polnih ledu, ki kar najbolje ohranja njihovo svežino, še vedno plešejo v skladnih in dovršenih scenografijah. V tragični in nemi tišini sporočajo zadnji dih, svoj nemočni krik, svoje hrepenenje po življenju. Na sprehodih med stojnicami na tržnici, med ljudmi, ki nameravajo izbrati vrsto ribe, ob pozivih prodajalcev, v hrupu množice v največji gneči sem zaznal to njihovo prošnjo, njihovo vabilo, da postojim, da občudujem njihovo dostojno lepoto kot zadnji poklon življenju. Glasovi, ki so nas obkrožali, so se nenadoma pridušili premagani od nemega in obupanega kričanja starodavne tišine predanosti. Ni mi preostalo drugega, kot da zgrabim to njihovo sporočilo, ki je za vedno zamrznjeno v teh negibnih steklenih očeh, v teh usti, odprtih za zadnji poziv, v skladnem gibanju, ki se je ustavilo za vedno.
Euro Rotelli
ABOUT THE SERIES
Sea creatures, free to swim among algae and corals, in fast and synchronized choreographies, or to move lazily among the sand of the seabed in solitary exploration.
These images capture our attention, attract us to explore the abyss in the company of their inhabitants or, simply, make us curious to follow their movements, on the surface of the water or on the sand.
But then, in front of the fishmonger's stalls, we forget the floating of the octopus, the darting of a school of sardines or the slow advance of a crab. The environment has changed, erasing its lyrical dimension.
Yet, despite the interrupted life, deposited in those crates full of ice to preserve their freshness as much as possible, they still seem to dance in sinuous and perfect scenographies, communicating in a tragic and mute silence their last breath, their helpless cry, their yearning for life.
Wandering among the market stalls, among the people intent on choosing the type of fish, in front of the calls of the sellers, in the midst of the buzz of the crowd at rush hour, I perceived this invocation of theirs, their invitation to pause, to admire their composed beauty as the ultimate homage to life. The voices around them have suddenly died down, dominated by that mute and desperate cry of an ancient resigned silence.
I could not help but grasp their message, frozen forever in those fixed and glassy eyes, in those open mouths in the last call, in that sinuous movement stopped forever.
Silentium.
Euro Rotelli
O SERIJI
Morska bitja, ki v hitrih sinhroniziranih koreografijah prosto plavajo med algami in koralami ali se v samotarskem raziskovanju leno pomikajo po pesku plitvin. Te podobe pritegnejo našo pozornost, vabijo nas k raziskovanju morskih globin v družbi tamkajšnjih prebivalcev ali v nas preprosto zbudijo zanimanje s svojimi premiki na gladini vode ali na pesku. Nato, pred stojnicami prodajalcev rib, pozabimo na valovanje hobotnice, svetlobni sij jate sardin ali počasno premikanje raka. Okolje se je spremenilo in izbrisalo lirično dimenzijo. In vendar se zdi, da kljub prekinjenemu življenju, položeni v zabojčkih polnih ledu, ki kar najbolje ohranja njihovo svežino, še vedno plešejo v skladnih in dovršenih scenografijah. V tragični in nemi tišini sporočajo zadnji dih, svoj nemočni krik, svoje hrepenenje po življenju. Na sprehodih med stojnicami na tržnici, med ljudmi, ki nameravajo izbrati vrsto ribe, ob pozivih prodajalcev, v hrupu množice v največji gneči sem zaznal to njihovo prošnjo, njihovo vabilo, da postojim, da občudujem njihovo dostojno lepoto kot zadnji poklon življenju. Glasovi, ki so nas obkrožali, so se nenadoma pridušili premagani od nemega in obupanega kričanja starodavne tišine predanosti. Ni mi preostalo drugega, kot da zgrabim to njihovo sporočilo, ki je za vedno zamrznjeno v teh negibnih steklenih očeh, v teh usti, odprtih za zadnji poziv, v skladnem gibanju, ki se je ustavilo za vedno.
Euro Rotelli
ABOUT THE SERIES
Sea creatures, free to swim among algae and corals, in fast and synchronized choreographies, or to move lazily among the sand of the seabed in solitary exploration.
These images capture our attention, attract us to explore the abyss in the company of their inhabitants or, simply, make us curious to follow their movements, on the surface of the water or on the sand.
But then, in front of the fishmonger's stalls, we forget the floating of the octopus, the darting of a school of sardines or the slow advance of a crab. The environment has changed, erasing its lyrical dimension.
Yet, despite the interrupted life, deposited in those crates full of ice to preserve their freshness as much as possible, they still seem to dance in sinuous and perfect scenographies, communicating in a tragic and mute silence their last breath, their helpless cry, their yearning for life.
Wandering among the market stalls, among the people intent on choosing the type of fish, in front of the calls of the sellers, in the midst of the buzz of the crowd at rush hour, I perceived this invocation of theirs, their invitation to pause, to admire their composed beauty as the ultimate homage to life. The voices around them have suddenly died down, dominated by that mute and desperate cry of an ancient resigned silence.
I could not help but grasp their message, frozen forever in those fixed and glassy eyes, in those open mouths in the last call, in that sinuous movement stopped forever.
Silentium.
Euro Rotelli