Delo prikazuje zanimanje do naravnega in umetnega, živega in mrtvega ter sožitja / simbioze med njima. Zanimanje je spodbudila knjiga Skrivno življenje dreves (Peter Wohlleben), saj odgovarja na mnoga vprašanja in še več teh poraja. Rastline so bolj žive in aktivne, kot si mislimo, medtem ko jih človekov um dandanes jemlje za statične, neme in najbolj od vsega – za samoumevne. Na drugi strani je zanimanje za umetne materiale, a predvsem posledice njihovega vpliva na naravo.
“Prisilna simbioza” simbolno prikazuje preplet različnih materialov in tako na imaginarni ravni prevaja moja zanimanja. Umetniško manipulacijo sestavljajo naravni in umetni materiali prisilno združeni v simbiozo prikazano s tehniko skeniranja. Ker imajo podobe pridih tihožitij oz. mrtve narave je poleg prisotna tudi besedna igra, ki sugerira na mrtvo naravo kot posledico prenasičenosti z umetnimi materiali. Skenografija mi v tem primeru omogoča zelo nazoren prikaz plastičnosti, prosojnosti in odsevnost ter na drugi strani organskosti, mehkobe in minljivosti vsega živega.
Tilyen Mucik
Prisilna simbioza
Prisilna simbioza
Info
Delo prikazuje zanimanje do naravnega in umetnega, živega in mrtvega ter sožitja / simbioze med njima. Zanimanje je spodbudila knjiga Skrivno življenje dreves (Peter Wohlleben), saj odgovarja na mnoga vprašanja in še več teh poraja. Rastline so bolj žive in aktivne, kot si mislimo, medtem ko jih človekov um dandanes jemlje za statične, neme in najbolj od vsega – za samoumevne. Na drugi strani je zanimanje za umetne materiale, a predvsem posledice njihovega vpliva na naravo.
“Prisilna simbioza” simbolno prikazuje preplet različnih materialov in tako na imaginarni ravni prevaja moja zanimanja. Umetniško manipulacijo sestavljajo naravni in umetni materiali prisilno združeni v simbiozo prikazano s tehniko skeniranja. Ker imajo podobe pridih tihožitij oz. mrtve narave je poleg prisotna tudi besedna igra, ki sugerira na mrtvo naravo kot posledico prenasičenosti z umetnimi materiali. Skenografija mi v tem primeru omogoča zelo nazoren prikaz plastičnosti, prosojnosti in odsevnost ter na drugi strani organskosti, mehkobe in minljivosti vsega živega.
Tilyen Mucik
Delo prikazuje zanimanje do naravnega in umetnega, živega in mrtvega ter sožitja / simbioze med njima. Zanimanje je spodbudila knjiga Skrivno življenje dreves (Peter Wohlleben), saj odgovarja na mnoga vprašanja in še več teh poraja. Rastline so bolj žive in aktivne, kot si mislimo, medtem ko jih človekov um dandanes jemlje za statične, neme in najbolj od vsega – za samoumevne. Na drugi strani je zanimanje za umetne materiale, a predvsem posledice njihovega vpliva na naravo.
“Prisilna simbioza” simbolno prikazuje preplet različnih materialov in tako na imaginarni ravni prevaja moja zanimanja. Umetniško manipulacijo sestavljajo naravni in umetni materiali prisilno združeni v simbiozo prikazano s tehniko skeniranja. Ker imajo podobe pridih tihožitij oz. mrtve narave je poleg prisotna tudi besedna igra, ki sugerira na mrtvo naravo kot posledico prenasičenosti z umetnimi materiali. Skenografija mi v tem primeru omogoča zelo nazoren prikaz plastičnosti, prosojnosti in odsevnost ter na drugi strani organskosti, mehkobe in minljivosti vsega živega.
Tilyen Mucik
Prisilna simbioza
Prisilna simbioza
Info
Delo prikazuje zanimanje do naravnega in umetnega, živega in mrtvega ter sožitja / simbioze med njima. Zanimanje je spodbudila knjiga Skrivno življenje dreves (Peter Wohlleben), saj odgovarja na mnoga vprašanja in še več teh poraja. Rastline so bolj žive in aktivne, kot si mislimo, medtem ko jih človekov um dandanes jemlje za statične, neme in najbolj od vsega – za samoumevne. Na drugi strani je zanimanje za umetne materiale, a predvsem posledice njihovega vpliva na naravo.
“Prisilna simbioza” simbolno prikazuje preplet različnih materialov in tako na imaginarni ravni prevaja moja zanimanja. Umetniško manipulacijo sestavljajo naravni in umetni materiali prisilno združeni v simbiozo prikazano s tehniko skeniranja. Ker imajo podobe pridih tihožitij oz. mrtve narave je poleg prisotna tudi besedna igra, ki sugerira na mrtvo naravo kot posledico prenasičenosti z umetnimi materiali. Skenografija mi v tem primeru omogoča zelo nazoren prikaz plastičnosti, prosojnosti in odsevnost ter na drugi strani organskosti, mehkobe in minljivosti vsega živega.
Tilyen Mucik
Delo prikazuje zanimanje do naravnega in umetnega, živega in mrtvega ter sožitja / simbioze med njima. Zanimanje je spodbudila knjiga Skrivno življenje dreves (Peter Wohlleben), saj odgovarja na mnoga vprašanja in še več teh poraja. Rastline so bolj žive in aktivne, kot si mislimo, medtem ko jih človekov um dandanes jemlje za statične, neme in najbolj od vsega – za samoumevne. Na drugi strani je zanimanje za umetne materiale, a predvsem posledice njihovega vpliva na naravo.
“Prisilna simbioza” simbolno prikazuje preplet različnih materialov in tako na imaginarni ravni prevaja moja zanimanja. Umetniško manipulacijo sestavljajo naravni in umetni materiali prisilno združeni v simbiozo prikazano s tehniko skeniranja. Ker imajo podobe pridih tihožitij oz. mrtve narave je poleg prisotna tudi besedna igra, ki sugerira na mrtvo naravo kot posledico prenasičenosti z umetnimi materiali. Skenografija mi v tem primeru omogoča zelo nazoren prikaz plastičnosti, prosojnosti in odsevnost ter na drugi strani organskosti, mehkobe in minljivosti vsega živega.
Tilyen Mucik
Prisilna simbioza
Prisilna simbioza
Info
Delo prikazuje zanimanje do naravnega in umetnega, živega in mrtvega ter sožitja / simbioze med njima. Zanimanje je spodbudila knjiga Skrivno življenje dreves (Peter Wohlleben), saj odgovarja na mnoga vprašanja in še več teh poraja. Rastline so bolj žive in aktivne, kot si mislimo, medtem ko jih človekov um dandanes jemlje za statične, neme in najbolj od vsega – za samoumevne. Na drugi strani je zanimanje za umetne materiale, a predvsem posledice njihovega vpliva na naravo.
“Prisilna simbioza” simbolno prikazuje preplet različnih materialov in tako na imaginarni ravni prevaja moja zanimanja. Umetniško manipulacijo sestavljajo naravni in umetni materiali prisilno združeni v simbiozo prikazano s tehniko skeniranja. Ker imajo podobe pridih tihožitij oz. mrtve narave je poleg prisotna tudi besedna igra, ki sugerira na mrtvo naravo kot posledico prenasičenosti z umetnimi materiali. Skenografija mi v tem primeru omogoča zelo nazoren prikaz plastičnosti, prosojnosti in odsevnost ter na drugi strani organskosti, mehkobe in minljivosti vsega živega.
Tilyen Mucik
Delo prikazuje zanimanje do naravnega in umetnega, živega in mrtvega ter sožitja / simbioze med njima. Zanimanje je spodbudila knjiga Skrivno življenje dreves (Peter Wohlleben), saj odgovarja na mnoga vprašanja in še več teh poraja. Rastline so bolj žive in aktivne, kot si mislimo, medtem ko jih človekov um dandanes jemlje za statične, neme in najbolj od vsega – za samoumevne. Na drugi strani je zanimanje za umetne materiale, a predvsem posledice njihovega vpliva na naravo.
“Prisilna simbioza” simbolno prikazuje preplet različnih materialov in tako na imaginarni ravni prevaja moja zanimanja. Umetniško manipulacijo sestavljajo naravni in umetni materiali prisilno združeni v simbiozo prikazano s tehniko skeniranja. Ker imajo podobe pridih tihožitij oz. mrtve narave je poleg prisotna tudi besedna igra, ki sugerira na mrtvo naravo kot posledico prenasičenosti z umetnimi materiali. Skenografija mi v tem primeru omogoča zelo nazoren prikaz plastičnosti, prosojnosti in odsevnost ter na drugi strani organskosti, mehkobe in minljivosti vsega živega.
Tilyen Mucik
Prisilna simbioza
Prisilna simbioza
Info
Delo prikazuje zanimanje do naravnega in umetnega, živega in mrtvega ter sožitja / simbioze med njima. Zanimanje je spodbudila knjiga Skrivno življenje dreves (Peter Wohlleben), saj odgovarja na mnoga vprašanja in še več teh poraja. Rastline so bolj žive in aktivne, kot si mislimo, medtem ko jih človekov um dandanes jemlje za statične, neme in najbolj od vsega – za samoumevne. Na drugi strani je zanimanje za umetne materiale, a predvsem posledice njihovega vpliva na naravo.
“Prisilna simbioza” simbolno prikazuje preplet različnih materialov in tako na imaginarni ravni prevaja moja zanimanja. Umetniško manipulacijo sestavljajo naravni in umetni materiali prisilno združeni v simbiozo prikazano s tehniko skeniranja. Ker imajo podobe pridih tihožitij oz. mrtve narave je poleg prisotna tudi besedna igra, ki sugerira na mrtvo naravo kot posledico prenasičenosti z umetnimi materiali. Skenografija mi v tem primeru omogoča zelo nazoren prikaz plastičnosti, prosojnosti in odsevnost ter na drugi strani organskosti, mehkobe in minljivosti vsega živega.
Tilyen Mucik
Delo prikazuje zanimanje do naravnega in umetnega, živega in mrtvega ter sožitja / simbioze med njima. Zanimanje je spodbudila knjiga Skrivno življenje dreves (Peter Wohlleben), saj odgovarja na mnoga vprašanja in še več teh poraja. Rastline so bolj žive in aktivne, kot si mislimo, medtem ko jih človekov um dandanes jemlje za statične, neme in najbolj od vsega – za samoumevne. Na drugi strani je zanimanje za umetne materiale, a predvsem posledice njihovega vpliva na naravo.
“Prisilna simbioza” simbolno prikazuje preplet različnih materialov in tako na imaginarni ravni prevaja moja zanimanja. Umetniško manipulacijo sestavljajo naravni in umetni materiali prisilno združeni v simbiozo prikazano s tehniko skeniranja. Ker imajo podobe pridih tihožitij oz. mrtve narave je poleg prisotna tudi besedna igra, ki sugerira na mrtvo naravo kot posledico prenasičenosti z umetnimi materiali. Skenografija mi v tem primeru omogoča zelo nazoren prikaz plastičnosti, prosojnosti in odsevnost ter na drugi strani organskosti, mehkobe in minljivosti vsega živega.
Tilyen Mucik
Prisilna simbioza
Prisilna simbioza
Info
Delo prikazuje zanimanje do naravnega in umetnega, živega in mrtvega ter sožitja / simbioze med njima. Zanimanje je spodbudila knjiga Skrivno življenje dreves (Peter Wohlleben), saj odgovarja na mnoga vprašanja in še več teh poraja. Rastline so bolj žive in aktivne, kot si mislimo, medtem ko jih človekov um dandanes jemlje za statične, neme in najbolj od vsega – za samoumevne. Na drugi strani je zanimanje za umetne materiale, a predvsem posledice njihovega vpliva na naravo.
“Prisilna simbioza” simbolno prikazuje preplet različnih materialov in tako na imaginarni ravni prevaja moja zanimanja. Umetniško manipulacijo sestavljajo naravni in umetni materiali prisilno združeni v simbiozo prikazano s tehniko skeniranja. Ker imajo podobe pridih tihožitij oz. mrtve narave je poleg prisotna tudi besedna igra, ki sugerira na mrtvo naravo kot posledico prenasičenosti z umetnimi materiali. Skenografija mi v tem primeru omogoča zelo nazoren prikaz plastičnosti, prosojnosti in odsevnost ter na drugi strani organskosti, mehkobe in minljivosti vsega živega.
Tilyen Mucik
Delo prikazuje zanimanje do naravnega in umetnega, živega in mrtvega ter sožitja / simbioze med njima. Zanimanje je spodbudila knjiga Skrivno življenje dreves (Peter Wohlleben), saj odgovarja na mnoga vprašanja in še več teh poraja. Rastline so bolj žive in aktivne, kot si mislimo, medtem ko jih človekov um dandanes jemlje za statične, neme in najbolj od vsega – za samoumevne. Na drugi strani je zanimanje za umetne materiale, a predvsem posledice njihovega vpliva na naravo.
“Prisilna simbioza” simbolno prikazuje preplet različnih materialov in tako na imaginarni ravni prevaja moja zanimanja. Umetniško manipulacijo sestavljajo naravni in umetni materiali prisilno združeni v simbiozo prikazano s tehniko skeniranja. Ker imajo podobe pridih tihožitij oz. mrtve narave je poleg prisotna tudi besedna igra, ki sugerira na mrtvo naravo kot posledico prenasičenosti z umetnimi materiali. Skenografija mi v tem primeru omogoča zelo nazoren prikaz plastičnosti, prosojnosti in odsevnost ter na drugi strani organskosti, mehkobe in minljivosti vsega živega.
Tilyen Mucik
Prisilna simbioza
Prisilna simbioza
Info
Delo prikazuje zanimanje do naravnega in umetnega, živega in mrtvega ter sožitja / simbioze med njima. Zanimanje je spodbudila knjiga Skrivno življenje dreves (Peter Wohlleben), saj odgovarja na mnoga vprašanja in še več teh poraja. Rastline so bolj žive in aktivne, kot si mislimo, medtem ko jih človekov um dandanes jemlje za statične, neme in najbolj od vsega – za samoumevne. Na drugi strani je zanimanje za umetne materiale, a predvsem posledice njihovega vpliva na naravo.
“Prisilna simbioza” simbolno prikazuje preplet različnih materialov in tako na imaginarni ravni prevaja moja zanimanja. Umetniško manipulacijo sestavljajo naravni in umetni materiali prisilno združeni v simbiozo prikazano s tehniko skeniranja. Ker imajo podobe pridih tihožitij oz. mrtve narave je poleg prisotna tudi besedna igra, ki sugerira na mrtvo naravo kot posledico prenasičenosti z umetnimi materiali. Skenografija mi v tem primeru omogoča zelo nazoren prikaz plastičnosti, prosojnosti in odsevnost ter na drugi strani organskosti, mehkobe in minljivosti vsega živega.
Tilyen Mucik
Motiv tihožitja je v polju vizualne umetnosti zgodovinsko eden najpogosteje reprezentiranih in začetke tihožitnih podob lahko zasledimo že v stenskem slikarstvu starih civilizacij. A motiv, ki je bil vse od renesanse naprej priljubljena upodobitev številnih umetnikov, se v 19. stoletju začne izrazito povezovati z ženskimi umetnicami. Ženskam namreč ni bilo dovoljeno obiskovanje likovnih akademij, preučevanje golega telesa ter slikanje večfiguralnih kompozicij in v svojem delu so bile zamejene na slikanje intimnega sveta interierjev, portretov in tihožitij. Tematika ženske in ženstvenosti je v njenem delu vseskozi prisotna, ne le v samem izboru motiva temveč v njeni lastni interpretaciji serije. Tihožitje lahko beremo npr. skozi pisanje Linde Nochlin, ki med drugim postavlja vprašanje, kaj naredi določeno umetniško delo »žensko« oz. »ženstveno«, ali sploh lahko govorimo o ženskem slogu in motivu, kot je bila vse prepogosto praksa v umetnostni zgodovini. Mucik se v svoji seriji Tihožitje glasno sklicuje na preteklo tradicijo, na kar opozarja že sam način upodobitve – fotografije so predstavljene v monumentalnih zlatih okvirjih, ki aludirajo na kolekcionarske zbirke preteklih stoletij. Tehnično pa je serija vse prej kot tradicionalna, saj se z uporabo metode skeniranja odmika od klasičnih fotografskih pristopov. Kljub pomembnim zgodovinskim referencam pa fotografije Tilyen Mucik vsekakor niso zamejene na zgolj feministično branje in delujejo tudi brez referenčnega ozadja. Njeno glavno vodilo je lastna ljubezen do cvetja in pritajenega sveta tihožitnih predmetov, ki za umetnico ostajajo predmet fascinacije.
Hana Čeferin
Tihožitja
Tihožitja
Info
Motiv tihožitja je v polju vizualne umetnosti zgodovinsko eden najpogosteje reprezentiranih in začetke tihožitnih podob lahko zasledimo že v stenskem slikarstvu starih civilizacij. A motiv, ki je bil vse od renesanse naprej priljubljena upodobitev številnih umetnikov, se v 19. stoletju začne izrazito povezovati z ženskimi umetnicami. Ženskam namreč ni bilo dovoljeno obiskovanje likovnih akademij, preučevanje golega telesa ter slikanje večfiguralnih kompozicij in v svojem delu so bile zamejene na slikanje intimnega sveta interierjev, portretov in tihožitij. Tematika ženske in ženstvenosti je v njenem delu vseskozi prisotna, ne le v samem izboru motiva temveč v njeni lastni interpretaciji serije. Tihožitje lahko beremo npr. skozi pisanje Linde Nochlin, ki med drugim postavlja vprašanje, kaj naredi določeno umetniško delo »žensko« oz. »ženstveno«, ali sploh lahko govorimo o ženskem slogu in motivu, kot je bila vse prepogosto praksa v umetnostni zgodovini. Mucik se v svoji seriji Tihožitje glasno sklicuje na preteklo tradicijo, na kar opozarja že sam način upodobitve – fotografije so predstavljene v monumentalnih zlatih okvirjih, ki aludirajo na kolekcionarske zbirke preteklih stoletij. Tehnično pa je serija vse prej kot tradicionalna, saj se z uporabo metode skeniranja odmika od klasičnih fotografskih pristopov. Kljub pomembnim zgodovinskim referencam pa fotografije Tilyen Mucik vsekakor niso zamejene na zgolj feministično branje in delujejo tudi brez referenčnega ozadja. Njeno glavno vodilo je lastna ljubezen do cvetja in pritajenega sveta tihožitnih predmetov, ki za umetnico ostajajo predmet fascinacije.
Hana Čeferin
Motiv tihožitja je v polju vizualne umetnosti zgodovinsko eden najpogosteje reprezentiranih in začetke tihožitnih podob lahko zasledimo že v stenskem slikarstvu starih civilizacij. A motiv, ki je bil vse od renesanse naprej priljubljena upodobitev številnih umetnikov, se v 19. stoletju začne izrazito povezovati z ženskimi umetnicami. Ženskam namreč ni bilo dovoljeno obiskovanje likovnih akademij, preučevanje golega telesa ter slikanje večfiguralnih kompozicij in v svojem delu so bile zamejene na slikanje intimnega sveta interierjev, portretov in tihožitij. Tematika ženske in ženstvenosti je v njenem delu vseskozi prisotna, ne le v samem izboru motiva temveč v njeni lastni interpretaciji serije. Tihožitje lahko beremo npr. skozi pisanje Linde Nochlin, ki med drugim postavlja vprašanje, kaj naredi določeno umetniško delo »žensko« oz. »ženstveno«, ali sploh lahko govorimo o ženskem slogu in motivu, kot je bila vse prepogosto praksa v umetnostni zgodovini. Mucik se v svoji seriji Tihožitje glasno sklicuje na preteklo tradicijo, na kar opozarja že sam način upodobitve – fotografije so predstavljene v monumentalnih zlatih okvirjih, ki aludirajo na kolekcionarske zbirke preteklih stoletij. Tehnično pa je serija vse prej kot tradicionalna, saj se z uporabo metode skeniranja odmika od klasičnih fotografskih pristopov. Kljub pomembnim zgodovinskim referencam pa fotografije Tilyen Mucik vsekakor niso zamejene na zgolj feministično branje in delujejo tudi brez referenčnega ozadja. Njeno glavno vodilo je lastna ljubezen do cvetja in pritajenega sveta tihožitnih predmetov, ki za umetnico ostajajo predmet fascinacije.
Hana Čeferin
Tihožitja
Tihožitja
Info
Motiv tihožitja je v polju vizualne umetnosti zgodovinsko eden najpogosteje reprezentiranih in začetke tihožitnih podob lahko zasledimo že v stenskem slikarstvu starih civilizacij. A motiv, ki je bil vse od renesanse naprej priljubljena upodobitev številnih umetnikov, se v 19. stoletju začne izrazito povezovati z ženskimi umetnicami. Ženskam namreč ni bilo dovoljeno obiskovanje likovnih akademij, preučevanje golega telesa ter slikanje večfiguralnih kompozicij in v svojem delu so bile zamejene na slikanje intimnega sveta interierjev, portretov in tihožitij. Tematika ženske in ženstvenosti je v njenem delu vseskozi prisotna, ne le v samem izboru motiva temveč v njeni lastni interpretaciji serije. Tihožitje lahko beremo npr. skozi pisanje Linde Nochlin, ki med drugim postavlja vprašanje, kaj naredi določeno umetniško delo »žensko« oz. »ženstveno«, ali sploh lahko govorimo o ženskem slogu in motivu, kot je bila vse prepogosto praksa v umetnostni zgodovini. Mucik se v svoji seriji Tihožitje glasno sklicuje na preteklo tradicijo, na kar opozarja že sam način upodobitve – fotografije so predstavljene v monumentalnih zlatih okvirjih, ki aludirajo na kolekcionarske zbirke preteklih stoletij. Tehnično pa je serija vse prej kot tradicionalna, saj se z uporabo metode skeniranja odmika od klasičnih fotografskih pristopov. Kljub pomembnim zgodovinskim referencam pa fotografije Tilyen Mucik vsekakor niso zamejene na zgolj feministično branje in delujejo tudi brez referenčnega ozadja. Njeno glavno vodilo je lastna ljubezen do cvetja in pritajenega sveta tihožitnih predmetov, ki za umetnico ostajajo predmet fascinacije.
Hana Čeferin
Motiv tihožitja je v polju vizualne umetnosti zgodovinsko eden najpogosteje reprezentiranih in začetke tihožitnih podob lahko zasledimo že v stenskem slikarstvu starih civilizacij. A motiv, ki je bil vse od renesanse naprej priljubljena upodobitev številnih umetnikov, se v 19. stoletju začne izrazito povezovati z ženskimi umetnicami. Ženskam namreč ni bilo dovoljeno obiskovanje likovnih akademij, preučevanje golega telesa ter slikanje večfiguralnih kompozicij in v svojem delu so bile zamejene na slikanje intimnega sveta interierjev, portretov in tihožitij. Tematika ženske in ženstvenosti je v njenem delu vseskozi prisotna, ne le v samem izboru motiva temveč v njeni lastni interpretaciji serije. Tihožitje lahko beremo npr. skozi pisanje Linde Nochlin, ki med drugim postavlja vprašanje, kaj naredi določeno umetniško delo »žensko« oz. »ženstveno«, ali sploh lahko govorimo o ženskem slogu in motivu, kot je bila vse prepogosto praksa v umetnostni zgodovini. Mucik se v svoji seriji Tihožitje glasno sklicuje na preteklo tradicijo, na kar opozarja že sam način upodobitve – fotografije so predstavljene v monumentalnih zlatih okvirjih, ki aludirajo na kolekcionarske zbirke preteklih stoletij. Tehnično pa je serija vse prej kot tradicionalna, saj se z uporabo metode skeniranja odmika od klasičnih fotografskih pristopov. Kljub pomembnim zgodovinskim referencam pa fotografije Tilyen Mucik vsekakor niso zamejene na zgolj feministično branje in delujejo tudi brez referenčnega ozadja. Njeno glavno vodilo je lastna ljubezen do cvetja in pritajenega sveta tihožitnih predmetov, ki za umetnico ostajajo predmet fascinacije.
Hana Čeferin
Tihožitja
Tihožitja
Info
Motiv tihožitja je v polju vizualne umetnosti zgodovinsko eden najpogosteje reprezentiranih in začetke tihožitnih podob lahko zasledimo že v stenskem slikarstvu starih civilizacij. A motiv, ki je bil vse od renesanse naprej priljubljena upodobitev številnih umetnikov, se v 19. stoletju začne izrazito povezovati z ženskimi umetnicami. Ženskam namreč ni bilo dovoljeno obiskovanje likovnih akademij, preučevanje golega telesa ter slikanje večfiguralnih kompozicij in v svojem delu so bile zamejene na slikanje intimnega sveta interierjev, portretov in tihožitij. Tematika ženske in ženstvenosti je v njenem delu vseskozi prisotna, ne le v samem izboru motiva temveč v njeni lastni interpretaciji serije. Tihožitje lahko beremo npr. skozi pisanje Linde Nochlin, ki med drugim postavlja vprašanje, kaj naredi določeno umetniško delo »žensko« oz. »ženstveno«, ali sploh lahko govorimo o ženskem slogu in motivu, kot je bila vse prepogosto praksa v umetnostni zgodovini. Mucik se v svoji seriji Tihožitje glasno sklicuje na preteklo tradicijo, na kar opozarja že sam način upodobitve – fotografije so predstavljene v monumentalnih zlatih okvirjih, ki aludirajo na kolekcionarske zbirke preteklih stoletij. Tehnično pa je serija vse prej kot tradicionalna, saj se z uporabo metode skeniranja odmika od klasičnih fotografskih pristopov. Kljub pomembnim zgodovinskim referencam pa fotografije Tilyen Mucik vsekakor niso zamejene na zgolj feministično branje in delujejo tudi brez referenčnega ozadja. Njeno glavno vodilo je lastna ljubezen do cvetja in pritajenega sveta tihožitnih predmetov, ki za umetnico ostajajo predmet fascinacije.
Hana Čeferin
Motiv tihožitja je v polju vizualne umetnosti zgodovinsko eden najpogosteje reprezentiranih in začetke tihožitnih podob lahko zasledimo že v stenskem slikarstvu starih civilizacij. A motiv, ki je bil vse od renesanse naprej priljubljena upodobitev številnih umetnikov, se v 19. stoletju začne izrazito povezovati z ženskimi umetnicami. Ženskam namreč ni bilo dovoljeno obiskovanje likovnih akademij, preučevanje golega telesa ter slikanje večfiguralnih kompozicij in v svojem delu so bile zamejene na slikanje intimnega sveta interierjev, portretov in tihožitij. Tematika ženske in ženstvenosti je v njenem delu vseskozi prisotna, ne le v samem izboru motiva temveč v njeni lastni interpretaciji serije. Tihožitje lahko beremo npr. skozi pisanje Linde Nochlin, ki med drugim postavlja vprašanje, kaj naredi določeno umetniško delo »žensko« oz. »ženstveno«, ali sploh lahko govorimo o ženskem slogu in motivu, kot je bila vse prepogosto praksa v umetnostni zgodovini. Mucik se v svoji seriji Tihožitje glasno sklicuje na preteklo tradicijo, na kar opozarja že sam način upodobitve – fotografije so predstavljene v monumentalnih zlatih okvirjih, ki aludirajo na kolekcionarske zbirke preteklih stoletij. Tehnično pa je serija vse prej kot tradicionalna, saj se z uporabo metode skeniranja odmika od klasičnih fotografskih pristopov. Kljub pomembnim zgodovinskim referencam pa fotografije Tilyen Mucik vsekakor niso zamejene na zgolj feministično branje in delujejo tudi brez referenčnega ozadja. Njeno glavno vodilo je lastna ljubezen do cvetja in pritajenega sveta tihožitnih predmetov, ki za umetnico ostajajo predmet fascinacije.
Hana Čeferin
Tihožitja
Tihožitja
Info
Motiv tihožitja je v polju vizualne umetnosti zgodovinsko eden najpogosteje reprezentiranih in začetke tihožitnih podob lahko zasledimo že v stenskem slikarstvu starih civilizacij. A motiv, ki je bil vse od renesanse naprej priljubljena upodobitev številnih umetnikov, se v 19. stoletju začne izrazito povezovati z ženskimi umetnicami. Ženskam namreč ni bilo dovoljeno obiskovanje likovnih akademij, preučevanje golega telesa ter slikanje večfiguralnih kompozicij in v svojem delu so bile zamejene na slikanje intimnega sveta interierjev, portretov in tihožitij. Tematika ženske in ženstvenosti je v njenem delu vseskozi prisotna, ne le v samem izboru motiva temveč v njeni lastni interpretaciji serije. Tihožitje lahko beremo npr. skozi pisanje Linde Nochlin, ki med drugim postavlja vprašanje, kaj naredi določeno umetniško delo »žensko« oz. »ženstveno«, ali sploh lahko govorimo o ženskem slogu in motivu, kot je bila vse prepogosto praksa v umetnostni zgodovini. Mucik se v svoji seriji Tihožitje glasno sklicuje na preteklo tradicijo, na kar opozarja že sam način upodobitve – fotografije so predstavljene v monumentalnih zlatih okvirjih, ki aludirajo na kolekcionarske zbirke preteklih stoletij. Tehnično pa je serija vse prej kot tradicionalna, saj se z uporabo metode skeniranja odmika od klasičnih fotografskih pristopov. Kljub pomembnim zgodovinskim referencam pa fotografije Tilyen Mucik vsekakor niso zamejene na zgolj feministično branje in delujejo tudi brez referenčnega ozadja. Njeno glavno vodilo je lastna ljubezen do cvetja in pritajenega sveta tihožitnih predmetov, ki za umetnico ostajajo predmet fascinacije.
Hana Čeferin
Motiv tihožitja je v polju vizualne umetnosti zgodovinsko eden najpogosteje reprezentiranih in začetke tihožitnih podob lahko zasledimo že v stenskem slikarstvu starih civilizacij. A motiv, ki je bil vse od renesanse naprej priljubljena upodobitev številnih umetnikov, se v 19. stoletju začne izrazito povezovati z ženskimi umetnicami. Ženskam namreč ni bilo dovoljeno obiskovanje likovnih akademij, preučevanje golega telesa ter slikanje večfiguralnih kompozicij in v svojem delu so bile zamejene na slikanje intimnega sveta interierjev, portretov in tihožitij. Tematika ženske in ženstvenosti je v njenem delu vseskozi prisotna, ne le v samem izboru motiva temveč v njeni lastni interpretaciji serije. Tihožitje lahko beremo npr. skozi pisanje Linde Nochlin, ki med drugim postavlja vprašanje, kaj naredi določeno umetniško delo »žensko« oz. »ženstveno«, ali sploh lahko govorimo o ženskem slogu in motivu, kot je bila vse prepogosto praksa v umetnostni zgodovini. Mucik se v svoji seriji Tihožitje glasno sklicuje na preteklo tradicijo, na kar opozarja že sam način upodobitve – fotografije so predstavljene v monumentalnih zlatih okvirjih, ki aludirajo na kolekcionarske zbirke preteklih stoletij. Tehnično pa je serija vse prej kot tradicionalna, saj se z uporabo metode skeniranja odmika od klasičnih fotografskih pristopov. Kljub pomembnim zgodovinskim referencam pa fotografije Tilyen Mucik vsekakor niso zamejene na zgolj feministično branje in delujejo tudi brez referenčnega ozadja. Njeno glavno vodilo je lastna ljubezen do cvetja in pritajenega sveta tihožitnih predmetov, ki za umetnico ostajajo predmet fascinacije.
Hana Čeferin
Tihožitja
Tihožitja
Info
Motiv tihožitja je v polju vizualne umetnosti zgodovinsko eden najpogosteje reprezentiranih in začetke tihožitnih podob lahko zasledimo že v stenskem slikarstvu starih civilizacij. A motiv, ki je bil vse od renesanse naprej priljubljena upodobitev številnih umetnikov, se v 19. stoletju začne izrazito povezovati z ženskimi umetnicami. Ženskam namreč ni bilo dovoljeno obiskovanje likovnih akademij, preučevanje golega telesa ter slikanje večfiguralnih kompozicij in v svojem delu so bile zamejene na slikanje intimnega sveta interierjev, portretov in tihožitij. Tematika ženske in ženstvenosti je v njenem delu vseskozi prisotna, ne le v samem izboru motiva temveč v njeni lastni interpretaciji serije. Tihožitje lahko beremo npr. skozi pisanje Linde Nochlin, ki med drugim postavlja vprašanje, kaj naredi določeno umetniško delo »žensko« oz. »ženstveno«, ali sploh lahko govorimo o ženskem slogu in motivu, kot je bila vse prepogosto praksa v umetnostni zgodovini. Mucik se v svoji seriji Tihožitje glasno sklicuje na preteklo tradicijo, na kar opozarja že sam način upodobitve – fotografije so predstavljene v monumentalnih zlatih okvirjih, ki aludirajo na kolekcionarske zbirke preteklih stoletij. Tehnično pa je serija vse prej kot tradicionalna, saj se z uporabo metode skeniranja odmika od klasičnih fotografskih pristopov. Kljub pomembnim zgodovinskim referencam pa fotografije Tilyen Mucik vsekakor niso zamejene na zgolj feministično branje in delujejo tudi brez referenčnega ozadja. Njeno glavno vodilo je lastna ljubezen do cvetja in pritajenega sveta tihožitnih predmetov, ki za umetnico ostajajo predmet fascinacije.
Hana Čeferin
Motiv tihožitja je v polju vizualne umetnosti zgodovinsko eden najpogosteje reprezentiranih in začetke tihožitnih podob lahko zasledimo že v stenskem slikarstvu starih civilizacij. A motiv, ki je bil vse od renesanse naprej priljubljena upodobitev številnih umetnikov, se v 19. stoletju začne izrazito povezovati z ženskimi umetnicami. Ženskam namreč ni bilo dovoljeno obiskovanje likovnih akademij, preučevanje golega telesa ter slikanje večfiguralnih kompozicij in v svojem delu so bile zamejene na slikanje intimnega sveta interierjev, portretov in tihožitij. Tematika ženske in ženstvenosti je v njenem delu vseskozi prisotna, ne le v samem izboru motiva temveč v njeni lastni interpretaciji serije. Tihožitje lahko beremo npr. skozi pisanje Linde Nochlin, ki med drugim postavlja vprašanje, kaj naredi določeno umetniško delo »žensko« oz. »ženstveno«, ali sploh lahko govorimo o ženskem slogu in motivu, kot je bila vse prepogosto praksa v umetnostni zgodovini. Mucik se v svoji seriji Tihožitje glasno sklicuje na preteklo tradicijo, na kar opozarja že sam način upodobitve – fotografije so predstavljene v monumentalnih zlatih okvirjih, ki aludirajo na kolekcionarske zbirke preteklih stoletij. Tehnično pa je serija vse prej kot tradicionalna, saj se z uporabo metode skeniranja odmika od klasičnih fotografskih pristopov. Kljub pomembnim zgodovinskim referencam pa fotografije Tilyen Mucik vsekakor niso zamejene na zgolj feministično branje in delujejo tudi brez referenčnega ozadja. Njeno glavno vodilo je lastna ljubezen do cvetja in pritajenega sveta tihožitnih predmetov, ki za umetnico ostajajo predmet fascinacije.
Hana Čeferin
Tihožitja
Tihožitja
Info
Motiv tihožitja je v polju vizualne umetnosti zgodovinsko eden najpogosteje reprezentiranih in začetke tihožitnih podob lahko zasledimo že v stenskem slikarstvu starih civilizacij. A motiv, ki je bil vse od renesanse naprej priljubljena upodobitev številnih umetnikov, se v 19. stoletju začne izrazito povezovati z ženskimi umetnicami. Ženskam namreč ni bilo dovoljeno obiskovanje likovnih akademij, preučevanje golega telesa ter slikanje večfiguralnih kompozicij in v svojem delu so bile zamejene na slikanje intimnega sveta interierjev, portretov in tihožitij. Tematika ženske in ženstvenosti je v njenem delu vseskozi prisotna, ne le v samem izboru motiva temveč v njeni lastni interpretaciji serije. Tihožitje lahko beremo npr. skozi pisanje Linde Nochlin, ki med drugim postavlja vprašanje, kaj naredi določeno umetniško delo »žensko« oz. »ženstveno«, ali sploh lahko govorimo o ženskem slogu in motivu, kot je bila vse prepogosto praksa v umetnostni zgodovini. Mucik se v svoji seriji Tihožitje glasno sklicuje na preteklo tradicijo, na kar opozarja že sam način upodobitve – fotografije so predstavljene v monumentalnih zlatih okvirjih, ki aludirajo na kolekcionarske zbirke preteklih stoletij. Tehnično pa je serija vse prej kot tradicionalna, saj se z uporabo metode skeniranja odmika od klasičnih fotografskih pristopov. Kljub pomembnim zgodovinskim referencam pa fotografije Tilyen Mucik vsekakor niso zamejene na zgolj feministično branje in delujejo tudi brez referenčnega ozadja. Njeno glavno vodilo je lastna ljubezen do cvetja in pritajenega sveta tihožitnih predmetov, ki za umetnico ostajajo predmet fascinacije.
Hana Čeferin
Tilyen Mucik
CV
Tilyen Mucik (1995) je leta 2018 na Visoki šoli za storitve (VIST) diplomirala z diplomskim delom Flora Femina – združevanje ženskih in botaničnih motivov v polju fotografije. Leta 2013 je prejela prvo nagrado festivala Tresk za najboljšo koncertno fotografijo, leta 2018 pa posebno omembo žirije. Na festivalu Rovinj PhotoDays je leta 2018 s serijo ‘’Pink’’ prejela drugo mesto v kategoriji ‘’Umetniški koncept’’. Njena dela so bila razstavljena v Sloveniji in tujini (Layerjeva hiša – Kranj, Muzej za umetnost in obrt – Zagreb, Muzej sodobne umetnosti Metelkova – Ljubljana, Galerija Photon – Ljubljana, Cirkulacija2 – Ljubljana, Sant Pau Recinte modernista – Barcelona, Slovenski etnografski muzej – Ljubljana, P74 – Ljubljana) in objavljena v britanskih (Wotisart?, SemiMagazine), ameriških (Float magazine, Shuba magazine, F-stop magazine) in kanadskih (Terroir magazine) spletnih in tiskanih revijah. Podiplomski študij fotografije trenutno nadaljuje na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani.
SAMOSTOJNE RAZSTAVE
2019
HERBARIUM, društvo AIA, Mengeš, Slovenija
Flora femina, Galerija Tir, Solkan, Slovenija
Flora femina, Galerija Photon, Ljubljana, Slovenija
2018
Flora femina, Hostel Tresor, Ljubljana, Slovenija
00:00 The Alternative Concert Scene In Velenje, izdaja knjige, eMCe Plac, Velenje, Slovenija
Flora femina, Velenjski grad, Velenje, Slovenija
2017
Vrt, performans, Muzej sodobne umetnosti Metelkova, Ljubljana, Slovenija
Rdeča nit, Mestna občina Velenje, Velenje, Slovenija
Rdeča nit, Fbunker Gallery, Velenje, Slovenija
Soul Garden, eMCe Plac, Velenje, Slovenija
2015
Stigma 21, Vila Bianca, Velenje, Slovenija
What If God Is A Cat?, Cat Caffe, Ljubljana, Slovenija
La Loba, MCC, Celje, Slovenija
2014
La Loba, Stara Pekarna, Velenje, Slovenija
2012
Escaped Feelings, DIC, Ljubljana, Slovenija
2012
V soju luči, Mestna občina Velenje, Velenje, Slovenija
2012
Escaped Feelings, Vila Bianca, Velenje, Slovenija
2011
Nudes, Multimedijski center Kunigunda, Velenje, Slovenija
SKUPINSKE RAZSTAVE
2019
FOTO VIST, Photon Gallery, Ljubljana, Slovenija
Send Nudes, FDV, Ljubljana, Slovenija
Življenja reči, Galerija Fotografija, Ljubljana, Slovenija
Glasno – žitje, Mala galerija Banke Slovenije , Ljubljana, Slovenija
Nevarno sonce, Galerija Mi Ka Do, Ljubljana, Slovenija
Ustvari delo, ki ni tvoje, Aksioma, Ljubljana, Slovenija
2018
V raznolikosti odprti, Layerjeva hiša, Kranj, Slovenija
Rovinj Photo Days Finalists, MUO – Muzej za umjetnost i obrt, Zagreb, Hrvaška
Rovinj Photo Days Finalists, Muzej grada Rovinja, Rovinj, Hrvaška
Seme vir življenja, Galerija Mi Ka Do, Ljubljana, Slovenija
2017
Fotoknjiga osebno, Layerjeva hiša, Kranj, Slovenija
Foto Vist 2017, Galerija Photon, Ljubljana, Slovenija
Ponavljanje, Cirkulacija2, Ljubljana, Slovenija
Drevo, Jakopičevo sprehajališče Tivoli, Ljubljana, Slovenija
2016
Simpozij keramike v-oglje, Muzej občine Šenčur, Slovenija
Simpozij keramike v-oglje, Sant Pau Recinte modernista, Brazilija
Kamra, Velenjski grad, Velenje, Slovenija
Decentralizacija sodobnih umetnosti rog, Rog, Ljubljana, Slovenija
ISO0, javno zaklonišče, park slovenske reformacije, Ljubljana, Slovenija
#Vstopil sem, Slovenski etnografski muzej, Ljubljana, Slovenija
Doma v Ljubljani, Arhitekturna galerija Dessa, Ljubljana, Slovenija
Zinzin, P74 Gallery, Ljubljana, Slovenija
2014
Paralaksa, Galerija Fotografija, Ljubljana, Slovenija
2013
Transgeneracije, Cankarjev dom, Ljubljana, Slovenija
2012
Vintage, eMCe Plac, Velenje, Slovenija
2011
Diversity, eMCe Plac, Velenje, Slovenija
NAGRADE
2018
Drugo mesto v kategoriji ‘’Umetniški koncept’’, Rovinj Photodays, Rovinj, Hrvaška
Posebna omemba žirije, Festival Tresk, Ljubljana, Slovenija
2013
Prva nagrada festivala Tresk za najboljšo koncertno fotografijo, Festival Tresk, Ljubljana, Slovenija
PUBLIKACIJE
2018
00:00 – Alternativna koncertna scena v Velenju, samozaložba, 2018
Nabiralka, samozaložba, 2018