Košarica

Pretekle razstave

Matjaž Tančič: 3DPRK. Portreti iz Demokratične ljudske republike Koreje

By 19. 5. 2015 maj 12th, 2019 No Comments

Matjaž Tančič
3DPRK. Portreti iz Demokratične ljudske republike Koreje

2.07.2015 – 22.08.2015
20.00

Pred otvoritvijo, med 18. in 20. uro, bo Matjaž Tančič podpisoval svojo najnovejšo knjigo Timekeepers, izdano pri založbi Jiazazhi Limited. 3D portreti iz Demokratične ljudske republike Koreje. Projekt obsega več kot 100 portretov državljanov Severne Koreje različnih starosti, družbenih statusov in poklicev.

Matjaž Tančič
3DPRK. Portreti iz Demokratične ljudske republike Koreje

Otvoritev razstave: 2. julij 2015 ob 20. uri.

Pred otvoritvijo, med 18. in 20. uro, bo Matjaž Tančič podpisoval svojo najnovejšo knjigo Timekeepers, izdano pri založbi Jiazazhi Limited.

Vodstvo po razstavi: 18.8. 2015 ob 20. uri

 

Matjaž Tančič, rojen v Ljubljani, je fotografijo doštudiral na University of Arts v Londonu, sedaj pa živi in dela v Pekingu. 32-letni fotograf, ki je prejel tudi naslov najboljši 3D fotograf na svetu (World Photography Organization, 2013) tokrat premierno predstavlja svoj najnovejši avtorski projekt v 3D tehniki »3DPRK. Portreti iz Demokratične ljudske republike Koreje«. V njem je nanizal več kot 100 portretov državljanov Severne Koreje različnih starosti, družbenih statusov in poklicev. V sodobni agitprop maniri si lahko ogledamo mimohod korejskih državljanov, “ki jih svet ne vidi, ker se ne skladajo niti z domačo propagando o mogočni in zmagoslavni Severni Koreji niti z mednarodno podobo države, ki jo je zaradi njenih zločinov mogoče le ostro obsojati ali se iz nje norčevati zaradi njene revščine.” Avtorjeva želja je, da bi se popolnoma izognil tej dihotomiji in predstavil resnične ljudi, ki živijo v Severni Koreji.

Fotografski projekt je nastal v sodelovanju s Koryo Studio.

——

“Rodil sem se v Jugoslaviji, v komunistični državi, ki danes ne obstaja več. Moje prvo samostojno potovanje v tujino je bilo na Kubo. Zatem sem potoval po Rusiji. Zadnja tri leta živim na Kitajskem in fotografije za svoj najnovejši projekt sem posnel v Severni Koreji.

Večina ljudi te dežele pozna le skozi prizmo klišejev. Za tamkajšnje ljudi si predstavljajo, da živijo na napačni strani puške, kot v hollywoodskih filmih, ali pa jih poznajo preko kratkih povzetkov trpljenja in nasilja, ki jih preberejo v medijih. Bolj kot je neka država kulturno in geografsko oddaljena, manj ji ljudje zaupajo in večje nerazumevanje kažejo do njenih prebivalcev. Osredotočenost medijev na zločine in grozodejstva, ki jih je zagrešila Severna Koreja, popolnoma zasenči ljudi, ki tam dejansko živijo, saj so edini Severnokorejci, ki jih vidimo v časopisih, korakajoči vojaki.
Ko me je studio Koryo, ki se ukvarja s kulturnimi izmenjavami, povabil, naj izvedem fotografski projekt v Severni Koreji, sem vedel, da s svojimi fotografijami ne želim pripovedovati iste zgodbe, kot jo prikazujejo vsi televizijski kanali.
Portreti Severne Koreje nihajo med dvema ekstremoma: na eni strani imamo senzacionalistično demoniziranje, na drugi pa neutemeljeno idealiziranje in uprizarjanje iluzij. Obe vrsti portretov iz svoje slike brišeta človeška bitja, ki tam dejansko živijo.
Prav zato sem se odločil, da bom svoj projekt zgradil z osredotočanjem na skupino, ki tvori jedro vsake družbe – na ljudi. Prikazal bom ljudi različnih starosti, družbenih statusov in poklicev, s katerimi se lahko poistoveti kdorkoli in kjerkoli.
Ideja se mi je zdela enostavna, a kaj kmalu sem spoznal, zakaj je bilo do sedaj izvedenih le malo podobnih projektov.
Pri vsaki pozi portreta je treba zgraditi zaupanje s pogovorom med fotografom in fotografskim subjektom. Kljub nezaupanju na obeh straneh ter jezikovni prepreki nam je uspelo zgraditi most, ki je bil potreben za delo. Pomoč prevajalca in celo zvedavi opazovalci so mi omogočili, da sem nekako zaobšel tisti znani odnos med zahodnjaškimi fotografi in fotografskimi subjekti v Severni Koreji, ki ga zaznamujeta pomanjkanje neposredne komunikacije ali obrazložitev namena.
Med več kot stotimi portreti, ki sem jih posnel med popotovanjem po državi, najdemo boksarskega prvaka, med učenjem drsanja na ledu; študenta umetnosti, ki slika v gozdu; delavca v impozantnem jeklenem kompleksu ter mednarodnega delavca iz organizacije Rdečega križa. To so ljudje, ki jih svet ne vidi, ker se ne skladajo niti z domačo propagando o mogočni in zmagoslavni Severni Koreji niti z mednarodno podobo države, ki jo je zaradi njenih zločinov mogoče le ostro obsojati ali se iz nje norčevati zaradi njene revščine. Moja želja je, da bi se popolnoma izognil tej dihotomiji in predstavil resnične ljudi, ki živijo v Severni Koreji.

Matjaž Tančič

 

Matjaž Tančič

Pomoč pri realizaciji razstave:

Leave a Reply