Košarica

Pretekle razstave

Lottie Davies: Spomini in nočne more

By 30. 8. 2011 maj 12th, 2019 No Comments

Lottie Davies
Spomini in nočne more

30.08.2011 – 24.09.2011
20:00

Razstavo bo otvoril direktor British Council-a, g. James Hampson, po njej nas bo na otvoritvi popeljala avtorica Lottie Davies Serija Spomini in nočne more se ukvarja z ustvarjanjem podob, ki jih navdihujejo realne in fiktivne pripovedi ter izkušnje posameznika. Njeni začetki segajo v leto 2008, ko je avtorica zaprosila nekaj svojih prijateljev, naj ji zaupajo svoje spomine na zgodnjo otroštvo in sanje. V teh zgodbah je odkrila serijo fascinantnih pripovedi.

Lottie Davies
Spomini in nočne more

Razstavo bo otvoril direktor British Council-a, g. James Hampson, po njej nas bo na otvoritvi popeljala avtorica Lottie Davies.

Posebna zahvala pri izvedbi razstave: British Council

Video posnetek z otvoritve si lahko ogledate tukaj.

V Galeriji Fotografiji tokrat predstavljamo serijo fotografij z naslovom Spomini in nočne more, angleške avtorice Lottie Davies, ki je za svoje delo prejela številne nagrade in priznanja. Če omenimo le nekatere, v letu 2011 je na mednarodnem natečaju Arte Laguna Prize v Italiji osvojila prvo nagrado na področju fotografije ter Renaissance Photography Prize v Londonu. Mednarodno priznanje ji je prinesla nagrada Taylor Wessing Photographic Portrait Awards 2008, ki jo podeljuje National Portrait Gallery v Londonu, za fotografijo Peterčki (Quints) iz zgoraj omenjene serije. Direktor galerije, Sandy Nairne, njeno delo opiše kot “briljantno domiselno”.

Serija Spomini in nočne more se ukvarja z ustvarjanjem podob, ki jih navdihujejo realne in fiktivne pripovedi ter izkušnje posameznika. Njeni začetki segajo v leto 2008, ko je avtorica zaprosila nekaj svojih prijateljev, naj ji zaupajo svoje spomine na zgodnjo otroštvo in sanje. V teh zgodbah je odkrila serijo fascinantnih pripovedi. Če povzamemo avtoričine besede iz intervjuja za NymPhoto, je želela poskusiti z drugačnim pristopom; ustvariti fotografije iz idej, ki so se porodile v glavi nekoga drugega in ne fotografirati že dane realnosti, kot to počne pri drugih projektih. Serija govori o pripovedih in mitih, natančneje spominih, življenjskih zgodbah in prepričanjih, ki jih uporabljamo za osmislitev našega življenja. V mnogih pogledih so zgodbe in spomini edinstvena človeška izkušnja; že generacije jih uporabljamo za ponazoritev naših življenj, z njimi se zapišemo v zgodovino in z njimi preteklost postane razumljiva.

O Lottie Davies

Avtorska fotografija Lottie Davies se ukvarja z življenjskimi zgodbami, osebnimi zgodovinami, pripovedmi, spomini in prepričanji, ki osmišljajo naša življenja. Navdih črpa tudi iz klasičnega in modernega slikarstva, filma in gledališča ter iz sveta literature. Avtorica se v tem žanru premišljeno poigrava z našimi vizualni prepričanji, nostalgičnimi predstavami, vizualnimi konvencijami in nezavednimi načini gledanja.

Nagrade

Zmagovalka, Photographic Art, Arte Laguna Prize, Benetke, Italija 2011
Renaissance Photography Prize, London 2011
Prix de la Photographie, Pariz: Prva nagrada, Nudes, 2009
Zmagovalka, Taylor Wessing Photographic Portrait Prize, 2008
Association of Photographers Awards 2002, 2004, 2007, 2008, 2009, 2010 (Najboljša v kategoriji)
Schweppes Photographic Portrait Award, 2006

Razstave

Spomini in nočne more, Ljubljana, Slovenija, 2011
Paris Photo, Eric Franck Fine Art, Pariz 2010
Fotosintensi, Piacenza, Italija, 2010
AIPAD, Eric Franck Fine Art, New York 2010
Paris Photo, Eric Franck Fine Art, Pariz 2009
AIPAD, Eric Franck Fine Art, New York 2009
London Art Fair, Eric Franck Fine Art, 2009
Foto 8 Summer Show, 2008
PDN Annual, 2008
NUJ Photography Exhibition, 2007
International Color Awards, 2006, 2007
The Bushmen of the Kalahari, 2005
Peabody People, 2001

Arte laguna art prize

Mednarodni natečaj »Arte Laguna Art Prize« je v letu 2010 potekal že petič. Organizirata ga italijanski kulturni asociaciji MoCA in Arte Laguna pod pokroviteljstvom Ministrstva za zunanje zadeve Italije, Beneške Regije (Regione Veneto) in Evropskega inštituta za dizajn. Vsako leto podelijo nagrade zmagovalcem na posameznih umetniških področjih (slikarstvo, kiparstvo, fotografija, video in performativna umetnost).

31 sodelujočih galerij, med njimi tudi Galerija Fotografija, so med deli, ki so prišla v ožji izbor skozi žirijsko sito, izbrala svojega kandidata za zmagovalca in se zavezale, da izbranim avtorjem, vsaka v svojih prostorih, organizirajo razstavo. V Galeriji Fotografiji smo izbrali dela Lottie Davies, ki je tudi zmagovalka fotografskega dela natečaja Arte Laguna Art Prize«.

Spomini in nočne more

Fotografija verodostojno zapisuje vse tisto, kar je v danem trenutku pred njo, in obenem to isto stvarnost ponarejanja. Fotografska podoba je sečišče realnega in namišljenega sveta, nagovarja nas kot dejstvo in privid obenem. Sama fotografija že, po Bazinu, vsebuje nekaj nadrealnega, saj se distinkcija med navideznim in realnim neprestano izmika. Nikoli ni niti popolna realnost niti popolna navideznost. »Čar in izzivalnost fotografij je prav v nemosti tistega, kar je na njih hipotetično doumljivo (Sontag, 27)«.

Delo angleške fotografinje Lottie Davies obsega različne žanre od portreta, popotniške, reportažne, komercialne do avtorske fotografije, v kateri se preizkusi s pričujočim ciklom fotografij z naslovom Spomini in nočne more. Avtorica svoje umetniško ustvarjanje vidi kot nadaljevanje reportažne fotografije, s to razliko, da fotografije ne iztrga iz sveta, ne fotografira dane realnosti, marveč pripoveduje že »napisane« zgodbe. V tem žanru se premišljeno poigrava z vizualnimi konvencijami in prepričanji, nostalgičnimi predstavami in nezavednimi načini gledanja. V razstavljeni seriji fotografij se Lottie Davies, kot že pomenljiv naslov pove, poda na pot iskanja izgubljenega časa, spominov in sanj. Ukvarja se z življenjskimi zgodbami, osebnimi zgodovinami, spomini in miti. Miti in spomini so svojstveni le človeškemu bitju, pomagajo mu osmišljevati življenje, naredijo preteklost smiselno in ga pripravljajo na prihodnost. S tem, ko se elementom preteklosti prepisuje simboličen pomen in se jih vključuje v nove zgodbe, se jih preoblikuje v novo preteklost. Preteklost pa živi v sedanjosti preko spominov, zgodovine in podob. Avtoričino izhodišče so podobe, ki so nekoč obstajale v posameznikovem življenju, njegovih sanjah, prevzema jih iz pričevanj svojih prijateljev, jih sestavlja v nove celote in jim daje nove pomene. Pri interpretaciji zgodb si dopušča ustvarjalno svobodo in v ta namen za njihove protagoniste uporablja igralce, modele, prijatelje, kot tudi ljudi, ki jih naključno sreča na ulici in jih povabi k sodelovanju, ne pa lastnikov zgodb. Medtem ko s tehnične plati ostaja zvesta klasični fotografiji, pa vanjo posega z digitalnimi programi za obdelavo fotografij le takrat kadar meni, da se temu iz različnih razlogov ne more izogniti.

Lottie Davies se po vsebini svojih razstavljenih del odmika od realnosti in upodablja izkušnje sanj, nočnih mor in spominov, z barvo, svetlobo, obliko in kompozicijo izrazi bogat podzavestni svet. V njeni umetnosti ne gre le za pripovedovanje zgodb, ampak veliko več, v njih se skriva izgubljeni svet, poln simbolike, kajti sanje so pot do podzavesti, ki je tlakovana s simboli. Fotografije so tako neme priče spopada med realnim in nerealnim. Avtorica v razstavljenih fotografijah raziskuje že tako zabrisano mejo med resničnostjo in sanjami. Svoj navdih najde znotraj sebe in drugih, njena želja ni subjektivizirati objektiven svet, marveč objektivizirati subjektivnega in ga s podobami približati gledalcu. Nezavedne vsebine postanejo s tem sredstvo za doseganje izvirne umetnosti. Od gledalca, od njegovega védenja in prepričanja pa je odvisno, na katero od plasti bo, zavestno ali podzavestno, postal najbolj pozoren.

Zaradi ikoničnosti fotografske podobe se nam zdijo upodobljene sanje in spomini dostopnejši, saj dobesedno oživijo pred našimi očmi in nas spodbujajo k njihovemu ponovnemu odkrivanju. Vsaka izmed dvanajstih fotografij v seriji, od tega sedem razstavljenih na razstavi, predstavlja svet, zgodbo zase, kar poudari tudi njihova stilska raznolikost. Vsaka zgodba vsebuje svojo estetiko videza, tisto, ki obstaja že pred nastankom fotografske podobe, kar jih medsebojno povezuje, pa je ista ideja. Znak, ki priča o tem, da gre za reinetpretacije zgodb, kot pove avtorica sama, je ta, da ima v vsaki izmed fotografij protagonistka zgodbe rdeče lase. Svojevrsten fotografski užitek nam ponuja avtoričino poigravanje z miti in ikonologijo klasične in moderne umetnosti, saj bo pozoren gledalec lahko zasledil številne bolj ali manj subtilne in domiselne reference na posamezna dela. Sklicevanje na priznana umetniška dela daje fotografijam avtoriteto, privlačnost in vrednost. Po drugi strani in obenem pa se te zanašajo na gledalčevo predznanje zahodne upodabljajoče umetnosti in s tem postanejo nedostopne tistim, ki ne prepoznajo aluzij, na katere se nanašajo. Naše znanje ni lahko ločiti od »načinov« vedenja, kajti svet razumemo preko sistema simbolov. Vèdenje, videnje in gledanje pa se neločljivo prepletajo. Vizualne reprezentacije so namreč splet neločljivo povezanih prvin vizualnega, verbalnega in dojemanja pomenov. Poleg upodabljajoče umetnosti mora gledalec za boljše razumevanje pomenov simbolov poznati širši vizualni in verbalni zahodnokulturni imaginarij, saj avtorica črpa navdih tudi iz filma, gledališča in sveta literature. V resnici »ne gledamo nič drugega kot fotografijo, pa vendar imamo pred očmi različne vizualne medije« (Belting, 235). Njene fotografije ne spominjajo na filme zgolj zaradi vizualne podobnosti in kadriranja fotografij, marveč zato, ker je v vsaki podobi predstavljena celotna zgodba in njena dinamika. Fotografije v nasprotju s hitro gibajočim se slikami, ki vsaka naslednja izpodriva prejšnjo, zaustavijo trenutek in se globlje vtisnejo v naš spomin, zato imajo večjo moč. Vstavljeni gib je intenzivnejši, ker je ujet v medprostoru, med tem, kar je bilo, in tem, kar bo sledilo. Razstavljena dela tako zahtevajo aktivno participacijo, našo pozornost, zmožnost predvidenja in dojemanja. Fotografije so veliko več od tistega, kar je zajeto v posameznih upodobitvah, saj so produkt avtoričinih lastnih doživetij, občutij, kot tudi tujih zgodb ter sanj, in kot take so zaznamovane z določenimi konotacijami, katerim tudi opazovalec dodatno pridoda svoje pomene in razumevanja, ki so vezana na njegovo kulturno-družbeno okolje.
Poseben poudarek fotografij je izvrstno ustvarjena atmosfera, s pomočjo močnih barvnih kontrastov in dramatične osvetlitve, ki spominjajo na slikarska dela Caravaggia, Tiziana, ter z mizansceno, ki je usmerjena k deliriju afekta, tistemu, kar občutimo. Bogata paleta komplementarnih barvnih odtenkov, ki jih avtorica beleži na svojih fotografijah, nas popelje v sanjsko vzdušje, ki izolirane spomine spremeni v izvrstne podobe. Vsak detajl na fotografiji je skrbno in vnaprej premišljeno postavljen. Bogatost detajlov omogoči, da ob vsakokratnem ponovnem gledanjem odkrivamo nove detajle in s tem nove pomene. Ste opazili laboda in njegove mladiče ob jezeru, odsev moža in žene v ogledalu, reprodukcijo Velasqueza, rdeče lase in še bi lahko naštevali? Predstavljene fotografije tako niso zgolj estetsko dovršene vizualne podobe, temveč pripovedi življenj, ki ne bodo utonila v pozabo.

Irena Jurca

Bazin, André. 2009. What is cinema?. Montreal: Caboose.
Belting, Hans. 2004. Antropologija podobe: Osnutki znanosti o podobi.Ljubljana: Studia Humanitatis.
Jenks, Chris (ur). 2002. Visual Culture.London, New York: Routledge.
Sontag, Susan. 2001. O fotografiji.Ljubljana: Študentska založba

Lottie Davies

Pomoč pri realizaciji razstave:

Leave a Reply