Košarica

Pretekle razstave

Jane Štravs: Too much, too little

By 30. 9. 2010 maj 12th, 2019 No Comments

Jane Štravs
Too much, too little

30.09.2010 – 6.11.2010
20:00

Jane Štravs: Too much, too little Razstava Janeta Štravsa, mojstra neposrednih in likovno izčiščenih portretov, zaobjema fotografsko produkcijo obdobja zadnjih petih let in se osredotoča na portrete znanih in manj znanih osebnosti. Avtorja portretiranje zaznamuje že vse od začetka njegovega ukvarjanja s fotografijo. 80-ta, ko je portretiral ljubljansko underground sceno, so zaznamovali črno-beli, grobo izrisani,...

Jane Štravs
Too much, too little

Razstava Janeta Štravsa, mojstra neposrednih in likovno izčiščenih portretov, zaobjema fotografsko produkcijo obdobja zadnjih petih let in se osredotoča na portrete znanih in manj znanih osebnosti.

Avtorja portretiranje zaznamuje že vse od začetka njegovega ukvarjanja s fotografijo. 80-ta, ko je portretiral ljubljansko underground sceno, so zaznamovali črno-beli, grobo izrisani, nerafinirani, včasih skorajda grafični, na terenu nastali portreti. Nastajali so iz nuje po izražanju in iz iskrenega stapljanja s protagonisti scene, kar je avtorju omogočilo tako dober vpogled kot karakterizacijo. 90-ta so v njegovo fotografijo prinesla glamur. To je obdobje modnih kampanj z močnim avtorskim konceptom. V modno fotografijo vnese zgodbo osebnih nazorov, iz modelov pa poleg lepega obraza izvabi tudi karakternost. Modna industrija, ki običajno zmelje svoje promotorje, je pri Štravsu tista, ki je izkoriščena za to, da avtor svetu glamurja ne zamolči zgodb iz obrobja družbe in ki hkrati angažirano govori o beguncih, sivini sosesk socialnih stanovanj, ruševinah propadlega gospodarstva ter lepo krojenih oblekah za vse tiste, odrešene teh situacij. Portrete tega obdobja zaznamuje perfekcionistična, do potankosti izpeljana črno-bela estetika. Portreti nastajajo v studiju, portretiranci so znane osebnosti, protagonisti kulturnega življenja mlade države. Štravs jih v zgodbo o njih samih največkrat postavlja z atributi njihovega delovanja in z njihovih obrazov trga maske za neposvečene.
Kam pelje evolucija fotografa po tem, ko je tako formalno kot vsebinsko že preizkusil tako surovo, iz hipa porojeno podobo, kakor tudi njeno nasprotje? Portretirani na razstavi Preveč, premalo so tisti, ki v fotografovem svetu puščajo sled, pa ne samo v njegovem. Bolj ali manj karakterji, ki odstopajo od »mainstreama«. Tipično za Štravsa. Portretiranci v 80-ih so »reartikulirali življenje na robovih totalitarne družbe«*, portreti zadnjih petih let reartikulirajo postmoderno potrošniško družbo ljudi z enakimi željami in cilji. To so ljudje, s katerimi »živi« tudi Štravs, ljudje ki ga s svojim delom navdihujejo in ki so zato poleg portreta ljudi tudi portret avtorja, njegovih afinitet in “družbenih pasov”, v katerih se giblje. Tu je nekaj tistih, ki s svojo držo postavljajo smernice. V evolucijo njegovega fotografskega pogleda se je prikradla barva, studijski portreti so se umaknili delu na »«terenu«. Poglobljenim portretom, kjer portretirani sodeluje in ve, da je portretiran, kjer ima avtor pri končni podobi veliko besede, so se pridružile fotografske portretne »skice«, ujeti trenutki brez predhodne priprave, ki imajo v formalnem in vsebinskem smislu veliko skupnega s portreti iz 80-ih. Portretiranci se nahajajo v njihovem značilnem okolju, na domačem terenu, pri tem pa je navzočnost fotografa skorajda neopazna.
Kakorkoli, za Štravsa so vsekakor značilni dvojnost, antagonizem, prehajanja med nasprotji: od obrobja do centra, od trenutka, v katerem je vse pripravljeno za tuj pogled do intime; od do potankosti premišljene do instinktivno zaznane podobe; lahkotno, a obenem poglobljeno, je realnost zanj materija, ki jo preoblikuje v avtorske izjave.

Renata Štebih

———————————-
*Marina Gržinić:Štravsove fotografske inkarnacije; Jane Štravs:Photographic incarnations, ZRC SAZU 2003.

Jane Štravs

Pomoč pri realizaciji razstave:

Leave a Reply