Košarica

Pretekle razstave

Franci Virant: Havana-Pariz (2004-2005)

By 6. 6. 2005 maj 14th, 2019 No Comments

Franci Virant
Havana-Pariz (2004-2005)

9.06.2005 – 16.07.2005
19h

Pariz: 2,15 milijona prebivalcev, Havana : 2,2 milijona prebivalcev. Med njima 7712 kilometrov zračne črte, razlik in podobnosti. V Parizu Rive Gauche, v Havani španska kolonialna arhitektura s pročelji obledelih barv.

Franci Virant
Havana-Pariz (2004-2005)

Pariz: 2,15 milijona prebivalcev, Havana : 2,2 milijona prebivalcev. Med njima 7712 kilometrov zračne črte, razlik in podobnosti. V Parizu Rive Gauche, v Havani španska kolonialna arhitektura s pročelji obledelih barv. Francoski enoprostorci, zbegani sredi pariških krožišč, in ameriški avtomobili aerodinamičnih oblik, letnik petdeseta ali šestdeseta, ki so razkošno parkirani pred havanskimi kantinami in bari , njihovi lastniki pa se kratkočasijo s partijami domin. Pariški cafféji, v katerih je kava najcenejša za šankom in je vsak gost nehote del srečanja ali prepira dveh zaljubljencev za sosednjo mizo, ulice Havane, kjer je hote vsaka beseda domačina povabilo, vsak pogled domačinke zapeljevanje. Dva družbena sistema, ki narekujeta hitrost korakov na ulici: evropski kapitalizem, zaradi katerega se Parižani skorajda v teku spuščajo v labirinte metroja in njihovi zaskrbljeni obrazi več ne opazijo secesijsko okrašenih vhodov, in kubanska različica socializma, ki danes na obraze Havančanov zvablja nasmeh, ko ugašajo svoje cigare na razkopanih ulicah. Kuba si je že oddahnila od ekonomske recesije v devetdesetih, Francija postaja vse bolj evroskeptična.

Nekje vmes pogled drugačnega turista – z vrhunskim digitalnim fotoaparatom v roki in dolgoletno fotografsko prakso. Franci Virant obe mesti opazuje naključno, brez danes vse prevečkrat želenega “umetniškega koncepta”. Fotografije ljudi na ulicah in v barih, arhitekturnih detajlov in že kar panoramskih pogledom na mesto niso nastale v razstavne namene. So spontana reakcija tujca v večmilijonskem mestu, ki zna opaziti srečo revnega Havančana in prikriti strah Parižana. Pa čeprav je Havančan potomec španskega, evropskega kolonialista, Parižan, sicer južnoameriškega ali afriškega porekla, pa na začasnem delu v Evropi.

Franci Virant se ne postavlja na nobeno stran, ampak hkrati tudi ni dokumentarno nepristranski. S fotografijami pripoveduje zgodbo o enostavnem življenju na Kubi, kjer kljub skromnemu standardu ljudje živijo drug z drugim, pa čeprav se srečajo prvič in morda tudi zadnjič, in zapletenem življenju v Parizu, kjer visok standard sicer omogoča marsikaj, hkrati pa oblikuje elitne kroge redkih izbrancev.

Virantova zgodba se dogaja na ulicah. In ker so fotografije iz Havane morda za odtenek bolj lirične in prijetne, je tam avtor našel tisto, kar iščemo vsi, na vseh kontinetih sveta. Izgubljeni čas in sladko brezdelje.

Franci Virant

Pomoč pri realizaciji razstave:

Leave a Reply