Nino Migliori: Petdeseta

30.01.2018 do 31.03.2018

Narodna galerija v sodelovanju z Galerijo Fotografijo pripravlja razstavo več kot dvestotih fotografij najpomembnejši italijanskih fotografov iz obdobja neorealizma. Poleg originalnih srebroželatinastih fotografij bodo preko revij, knjig in filmskih plakatov predstavljena tudi druga umetnostna področja, kot sta film in književnost ter njihova simbioza s fotografijo. Raziskave italijanskega neorealističnega kulturnega gibanja (Neorealismo) so se povečini posvečale […]

Nino Migliori je že od leta 1948 eden najbolj prepoznavnih in zanimivih predstavnikov evropske vizualne kulture.

Od samega začetka se je posvečal neorealistični fotografski pripovedi, hkrati pa se je loteval tudi novih in originalnih, eksperimentalnih pristopov in materialov.

Ob koncu šestdesetih let se je Migliori začel posvečati bolj konceptualni umetnosti, ta težnja pa je v prihodnjih letih prevladala.

Vse njegove serije so rezultat natančnega razmisleka o moči vizije, kar je tematika, ki zaznamuje vsa njegova dela.

Je najbolj primeren avtor za prikaz edinstvene fotografske poti, ki se začne kot sredstvo dokumentiranja, kasneje pa pridobi lastnosti in vsebine, ki se nanašajo na umetnost, eksperimentiranje in interaktivnost.

Danes Migliorija štejemo za resničnega arhitekta pogleda.

Narodna galerija v sodelovanju z Galerijo Fotografijo pripravlja razstavo več kot dvestotih fotografij najpomembnejši italijanskih fotografov iz obdobja neorealizma. Poleg originalnih srebroželatinastih fotografij bodo preko revij, knjig in filmskih plakatov predstavljena tudi druga umetnostna področja, kot sta film in književnost ter njihova simbioza s fotografijo.

Raziskave italijanskega neorealističnega kulturnega gibanja (Neorealismo) so se povečini posvečale literaturi in filmu. Razumevanje vloge fotografije v tej dobi je bilo slabo,  čeprav je neorealizem prav v fotografiji dosegel najboljši in najbolj koherenten izraz.

Neorealizem – nova podoba v Italiji 1932–1960 preučuje obstoječe odnose med fotografijo in drugimi umetnostnimi področji, kot sta film in književnost. Predstavljeni so navdihi in razlogi, ki so vodili razne umetnike pri njihovem delu. Čeprav so imeli umetniki na začetku različne poglede in kulturne pristope, jih je njihovo delo pripeljalo do koherentnega rezultata. Projekt tudi predstavi novo razlago fenomena neo-realizma, katerega izvor bi lahko našli v fašistični dobi.

Razstava se razvija prek različnih poglavij, z začetkom pri privilegiranem pogledu fotografije in pri skoraj 300 predmetih raznolike tipologije. Nadaljuje s klasičnimi fotografijami in prvotnimi forumi, kjer so bile predstavljene. Ilustrirane revije, knjige fotografij in razstavni katalogi so močno vplivali na evolucijo fotografskega izraza. Poglavje, posvečeno književnosti neorealizma, predstavlja dela, ki so zaznamovala dobo in vplivala nanjo, in glavne avtorje. Svet filma predstavljajo najbolj znani filmski plakati in izseki najpomembnejših filmov dobe, ki na razstavi služijo tudi kot didaktično orodje. Profesor Gian Piero Brunetta je skupaj z oddelkom za študij filma na univerzi v Padovi pripravil tri zgoščenke posebej za to razstavo.

Vse podobe in dodatno gradivo so tematsko predstavljeni tako, da izpostavijo glavne značilnosti neorealistične podobe in da postavijo delo sočasnih fotografov v ustrezno perspektivo.

 

V Galeriji Fotografiji pa bodo na razstavi z naslovom Petdeseta razstavljene fotografije enega najpomembnejših avtorjev italijanskega neorealizma Nina Migliorija.

 

Avtorji fotografij so: Carlo Bavagnoli, Gianni Berengo Gardin, Piergiorgio Branzi, Alfredo Camisa, Mario Carbone, Mario Carrieri, Tranquillo Casiraghi, Alfa Castaldi, Cesare Colombo, Carlo Cosulich, Carlo Dalla Mura, Pasquale De Antonis, Mario De Biasi, Nino De Pietro, Mario Dondero, Ernesto Fantozzi, Tullio Farabola, Mario Giacomelli, Giancolombo, Mario Ingrosso, Alberto Lattuada, Giuseppe Leone, Sante Vittorio Malli, Cecilia Mangini, Nino Migliori, Ugo Mulas, Federico Patellani, Franco Pinna, Stefano Robino, Fulvio Roiter, Chiara Samugheo, Tazio Secchiaroli, Enzo Sellerio, Roberto Spampinato, Pablo Volta, Ugo Zovetti in drugi.

 

Razstavni projekt je nastal v sodelovanju z organizacijo Admira iz Milana.

Glavni pokrovitelj: Avto Triglav

Ostali pokrovitelji: Zavarovalnica Triglav, Riko, Malizia, Pivovarna Union Laško, Europlakat, Malalan, Unicredit banka

Medijski pokrovitelj: Delo

Partnerji: Admira, Italijanski Inštitut za kulturo v Ljubljani, Italijansko-slovenski Forum italo-sloveno

 

Avtorica razstave
Enrica Viganò

Vodji projekta
Barbara Čeferin
Tina Buh

 

29. januar 2018 – 31. marec 2018
Narodna galerija: Neorealizem, nova podoba v Italiji, 1932-1960

30. januar 2018 – 31. marec 2018
Galerija Fotografija: Nino Migliori, Petdeseta

Spremljevalni program:

16.2., ob 11h, predavanje Luca Beatrice (umetnostni kritik, kurator in profesor na Akademiji Albertina v  Torinu), Vpliv neorealizma na poznejše generacije italijanskih slikarjev

 

Nino Migliori: Petdeseta

 

V povojni Italiji se je rodil nov slog, ki se je zoperstavil uradnim podobam fašističnega obdobja,  retoriki parad in uradnih portretov. Nova, inovativna fotografija je bila drugačna tudi od takratnih amaterskih fotografskih podob, saj je razkrila kontemplativen pogled na svet, povezan z estetskimi težnjami: krajina, tihožitja, ter učinki pri fotografiranju in razvijanju so bili zelo blizu raziskavam piktorialistov.

Novi trend je pridobil ime Neorealismo, beseda, ki je povezana tudi s sočasno filmsko produkcijo. Vendar moramo poudariti, da lahko o neorealizmu govorimo tudi v slikarstvu, kiparstvu in plakatni umetnosti, hkrati pa v fotografiji, tako kot drugih poljih umetnosti, poznamo več kot eno samo vrsto neorealizma. V tem kontekstu je delo Nino Migliorija popolnoma novo.

Nino Migliori je med leti 1948 in 1959 ustvarjal v severni, leta 1956 pa v južni Italiji. Njegov pristop k fotografiji je bil popolnoma nov ter neprimerljiv z ostalimi italijanskimi in evropskimi fotografi. Migliori ni želel ponuditi le dokumentacije; predvsem je želel vzpostaviti dialog z ljudmi, ki jih je fotografiral, ter s svojimi fotografijami sestavljati zgodbe. Zato Migliori uporablja sekvence, na primer zaporedni posnetki treh črno oblečenih žensk na svetlih kamnitih stopnicah.

Miglioriju nikoli ne moremo očitati trivialnosti, saj prostor opazuje in beleži na zelo oseben način. Njegove fotografije arhitekture južne Italije moramo razumeti kot enkraten posnetek, kot strnjeno pripoved, v kateri lahko opazimo posamezne zgodbe: tisto o perspektivičnem pogledu na vas, drugo o ženskah, ki se držita za roke, ter vse ostale, v katerih zgodbo postopoma odkrivamo. Presenetljivo je, da je Migliori zgodbe odkrival, ko je opazoval portretirance ter se z njimi zapletal v dolge pogovore, preden jih je fotografiral. Miglioriju so priljubljeno ozadje predstavljali tudi pragovi hiš v južni Italiji. Tam je s kamero Rolleiflex posnel dinamične fotografije hierarhično postavljenih figur na pragovih, jasnih, a razgibanih, kjer je v vsakem posnetku prisotna svetloba iz ozadja, element prekinitve ali pa gib, ki se nanaša na zgodbo. Svetloba je impresivno uporabljena v vseh njegovih delih. Naj bodo to bleščeče luči ali temačne, globoke sence; okna v temi in figure, ki delujejo kot prikazni, v zgodbah ustvarjajo drugačne občutke.

Migliori je odkril nov način fotografiranja, saj je združil filmski pristop, družbeno napetost časa, pomen in moč pripovedovanja skozi fotografijo s pomočjo izjemne domišljije in senzibilnosti.

 

Arturo Carlo Quintavalle

 

Pomoč pri realizaciji razstave:
2018 © GALERIJA FOTOGRAFIJA